Dvostranska srečanja

V času srečanja so potekala tudi številna dvostranska srečanja.

Srečanje predsednikov Ciampija in Kučana

Bled, 31.05.2002

Med 9. srečanjem predsednikov srednjeevropskih držav sta se zvečer sestala predsednik Ciampi in predsednik Kučan.

Predsednik Kučan se je italijanskemu predsedniku zahvalil za zelo tvoren in odmeven prispevek na predsedniškem srečanju. Predsednik Kučan je o odnosih med državama dejal, da so dobri in plodni, vendar je treba tudi reči, da občasno prihaja do motenj, ki povzročajo nelagodje in negotovost. V vseh teh petdesetih letih še vedno nismo izživeli preteklosti. Prav je, da je ne pozabimo, vendar v skrbi za mir in za bolj prijazno prihodnosti. Predsednik Kučan je predsedniku Ciampiju obnovil pobudo z rimskega srečanja pred dvema letoma, da bi se na nekaterih simbolnih krajih skupaj poklonila žrtvam nasilja iz II. svetovne vojne in predvojnih let.

Predsednik Ciampi se je strinjal, da bi to pobudo skupaj premislila in prav tako poudaril, da preteklosti ne gre pozabiti, da pa nam mora služiti kot opomin za prihodnost.

Predsednik Ciampi je zaradi obveznosti ob italijanskem državnem prazniku zvečer odpotoval v Rim.

Predsednik Havel in predsednik Kučan ob srednjeevropskem vrhu

Bled, 31.05.2002

V ospredju današnjega pogovora predsednikov Havla in Kučana je bil širitveni proces EU in NATO, tudi v luči srečanj Bush - Putin in rimskega sporazuma NATO z Rusijo. Posebej sta izmenjala mnenja o pripravah na vrh NATO v Pragi, ki je po oceni predsednika Havla zgodovinskega pomena. Havel verjame, da bo v članstvo povabljena tudi Slovenija. Govorila sta tudi o srednjeevropskem predsedniškem vrhu in perspektivah za njegovo prihodnost.

Ob tem se je predsednik Havel zelo pohvalno izrazil o dobrodošlici Slovenije ob tokratnem vrhu, ki mu je naklonjeno ne le lepo vreme, marveč se je Slovenija izkazala tudi z izvrstno organizacijo.

Predsednika Slovaške in Slovenije o evroatlantskih širitvenih procesih

Bled, 31.05.2002

Predsednik republike Milan Kučan se je pred svečano predajo donacije Slovaške republike Mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min in pred začetkom srednjeevropskega predsedniškega dialoga za okroglo mizo srečal s predsednikom Slovaške Rudolfom Schustrom. V pogovoru, ki je potekal v zelo prijateljskem vzdušju, sta se osredotočila na širitvene procese Evropske unije in Nata in na pričakovanja, da se bodo ti procesi nadaljevali in krepili usposobljenost Evrope za soočanje z dilemami soodvisnega sveta. Pozitivno sta ocenila vlogo Rusije v teh procesih, še posebej v luči njenega podpisa sporazuma z Natom.

Govorila sta tudi o perspektivah srednjeevropskega predsedniškega dialoga.

Srečanje Parvanov - Kučan na Blejskem gradu

Bled, 01.06.2002

Predsednik republike Milan Kučan se je v okviru srednjeevropskega vrha danes na Blejskem gradu srečal s predsednikom Bolgarije Georgijem Parvanovom. V ospredju pogovora so bile razmere na evropskem jugovzhodu in prizadevanja vseh držav regije za čim hitrejšo stabilizacijo razmer in vključitev v evroatlantske integracijske procese. Sogovornika sta soglašala, da je stabilen razvoj JV Evrope odgovornost celotne Evrope in skupne skrbi za mir in varnost. Izmenjala sta tudi ocene o širitvenih procesih, pri čemer je predsednik Kučan dejal, da se Slovenija zavzema za individualni pristop pri obravnavi članic za vstop v EU.

Srečanje predsednikov Mesića in Kučana na Brdu pri Kranju

Brdo, 01.06.2002

V času srečanja predsednikov srednjeevropskih držav se je predsednik Kučan ločeno srečal s predsednikom Hrvaške Stipetom Mesićem. Predsednika sta se pogovarjala o rezultatih srečanja srednjeevropskih predsednikov ter o aktualnem stanju v medsebojnih odnosih. Strinjala sta se, da ni dobro, ker državi že deset let govorita, da so dvostranski problemi rešljivi, vendar ti še vedno ostajajo nerešeni. To po Kučanovih besedah ni dobro spričevalo za kredibilnost obeh držav, zato bi bilo v Zagrebu in Ljubljani potrebno resno razmisliti, kaj to pomeni. Kot je po pogovorih novinarjem dejal Mesič, bi morali po njegovem mnenju strani znova sesti za skupno mizo in poiskati tisto vprašanje, ki ga bo moč rešiti najprej. Tudi Kučan meni, da se je treba, če ne gre drugače, dogovoriti vsaj o enem vprašanju. Ob tem pa je opozoril, da "ni njegovo stališče, da je treba pri reševanju problemov začeti znova". Po njegovih besedah je potrebno začeti "od tod, kjer smo, in se dogovoriti, katero vprašanje je tisto, ki je rešljivo, kajti sicer kar naprej relativiziramo vse stvari". "Meja v Piranskem zalivu je bila med vladama dogovorjena, sporazum je bil parafiran, nenadoma pa je relativiziran, ni ga. Tako ne more iti, ne more od problema do problema biti rešitev, potem pa nenadoma rešitve ni več. To je naslabše," je opozoril Kučan. Dogovor je bil sklenjen, treba je dati času čas in nekoč se bo to vprašanje že rešilo, osnova pa je, kar je bilo dogovorjeno med vladama, je bil odločen predsednik. Kučan je tudi poudaril, da se ti problemi ne morejo reševati "prek medijev, polresnic ali napačnih interpretacij, ki že sicer težkim problemom dodajo še svoje breme".

Srečanje predsednikov Trajkovskega in Kučana na Brdu pri Kranju

Brdo, 01.06.2002

Predsednik Kučan je v času srečanju srednjeevropskih predsednikov ločeno sprejel na pogovor makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega. Uvodoma se je predsednik Trajkovski zahvalil gostitelju za izredno gostoljubje in mu čestital za uspešno izvedbo srečanja. Še posebej se mu je zahvalil za povabilo na srečanje, na katerem je sodeloval prvič in mu s tem omogočil, da je predstavil makedonske poglede na evropske integracijske procese in na bodočo Evropo.

Predsednika Kučana je povabil na obisk v Makedonijo, ter pri tem poudaril, da bi bil to pomemben izraz podpore Makedoniji in njenemu približevanju EU in Natu. Izrazil je željo, da bi se o tem seznanili z našimi izkušnjami vključevanja v obe asociaciji.

Predsednik Kučan je dejal, da so Makedoniji na voljo naše izkušnje v pogajanjih z EU ter ocenil, da bodo pogajanja o zadnjih treh še odprtih poglavjih najtežja, saj gre predvsem za finančna in materialna vprašanja. Govora je bilo tudi o velikem debalansu v blagovni menjavi med državama, ki že postaja ovira hitrejšega razvoja medsebojnih odnosov na področju gospodarstva. Predsednik Kučan je pri tem menil, da je edini način, s katerim lahko presežemo omenjeni problem, razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot so na primer skupna vlaganja in joint ventures.

Srečanje predsednikov Voronina in Kučana na Brdu pri Kranju

Brdo, 01.06.2002

Predsednik Kučan je v času srečanju srednjeevropskih predsednikov ločeno sprejel na pogovor moldavskega predsednika Vladimirja Voronina. Uvodoma se je predsednik Voronin zahvalil gostitelju za izredno gostoljubje in mu čestital za uspešno izvedbo srečanja. Še posebej je izrazil zadovoljstvo, ker je imel priložnost, da se je srečal s številnimi predsedniki, udeleženci srečanja, ter jim lahko neposredno pojasnil težave, s katerimi se srečuje Moldavija v tranziciji in moldavskemu vključevanju v evropske integracijske procese.

Srečanje predsednikov Iliescuja in Kučana na Brdu pri Kranju

Brdo, 01.06.2002

Predsednik Kučan je v času srečanju srednjeevropskih predsednikov ločeno sprejel na pogovor romunskega predsednika Iona Iliescuja. Uvodoma se je predsednik Iliescu zahvalil gostitelju za izredno gostoljubje in mu čestital za uspešno izvedbo srečanja.

Ob tem je dodal, da z veseljem pričakuje predsednika Kučana na uradnem obisku v Romuniji julija letos. Predsednik Kučan se je zahvalil za povabilo in dodal, da bo to priložnost za podrobnejši pogovor o medsebojnih odnosih. Predsednika Kučana bo na obisku spremljala gospodarska delegacija, ki bo sestavljena iz tistih slovenskih podjetij, ki imajo konkreten interes zaposlovanja na romunskem trgu.

Predsednik Klestil in predsednik Kučan ob srednjeevropskem vrhu

Bled, 31.05.2002

Predsednik republike Milan Kučan je tudi srečanje z avstrijskim predsednikom Klestilom izkoristil za izmenjavo pogledov na pomen, ki ga bo imel sporazum Nata z Rusijo za evropsko varnostno arhitekturo in za aktivno vlogo Evrope pri usmerjanju globalnih procesov v soodvisnem svetu. Avstrijskega predsednika je seznanil s potekom javne razprave, ki jo vodi Slovenija v zvezi z včlanjevanjem v Nato in kakršne po njegovi oceni v takšni meri doslej še ni imela nobena druga kandidatka za Nato.

Govorila sta tudi o odnosih med Avstrijo in Slovenijo, ki so, kot sta ugotovila, dobri. Predsednik Klestil je izrazil interes Avstrije, da bi Slovenija z moderno cesto in železnico omogočila povezavo Avstrije s Hrvaško. Predsednik Kučan je zagotovil, da je to slovenska prioriteta, čim bo končana gradnja slovenskega cestnega križa.

Beseda je tekla tudi o srednjeevropskem predsedniškem vrhu ter o naslednji državi gostiteljici srečanja.

Predsednik Kučan sprejel predsedujočega predsedstva BiH Belkića

Bled, 31.05.2002

Pred začetkom srednjeevropskega vrha je predsednik republike Milan Kučan danes zjutraj sprejel predsedujočega Predsedstva BiH Beriza Belkića. V njunem prvem bilateralnem pogovoru sta ocenila dvostranske odnose med državama kot tradicionalno dobre in prijateljske. Predsedujoči Predsedstva Belkić se je posebej zahvalil za povabilo na predsedniški vrh in za priložnost, da se vključi v srednjeevropski dialog in v srednjeevropsko multilateralo. Gost je izrazil zadovoljstvo, da se dobri odnosi med državama kažejo tudi v velikem interesu slovenskega gospodarstva za vstop na bosansko-hercegovski trg vendar je debalans, ki je sicer odraz prodornosti, sposobnosti in položaja slovenskega gospodarstva, problem, ki bi ga bilo po njegovem prepričanju potrebno aktivno reševati predvsem s skupnimi investicijami, večjim izvozom bosanskega blaga v Slovenijo in s tesnejšim sodelovanjem med gospodarskima zbornicama. Predsedujoči Predsedstva Belkić se je Sloveniji zahvalil tudi za njeno angažiranost za uspešno delovanje mednarodnega sklada za razminiranje. Beseda je tekla tudi o vizni politiki in režimu šengenske meje.

Sogovornika sta izmenjala tudi poglede na vlogo mednarodne skupnosti pri reševanju razmer na Balkanu, še posebej po menjavi predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Soglašala sta, da je trdnost bosansko-hercegovske države pomemben garant za mir in stabilnost v regiji.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002