Legenda o potopljenem zvonu

31.5.2002, okoli 22.00

Po svečani večerji, ki jo predsednik Republike Slovenije priredi v čast predsednikom srednjeevropskih držav v restavraciji Grand hotela Toplice, povabi šefinja Protokola predsednike in ostale vabljene na teraso s pogledom na jezero, kjer bo potekala predstavitev legende o potopljenem zvonu, ki jo udeležencem večerje predstavi prof. Janez Fajfar. Hostese vabljenim razdelijo v spomin simbolični zvonček.

Potek prireditve na jezeru: Na Blejskem jezeru na pletnji oktet Lip Bled zapoje pesem in s tem oznani začetek dogodka. Na jezeru in na obali so pripravljeni potapljači, na 3 pletnjah dekleta z lučkami in svetilkami spremljajo dogodek. Na dveh pletnjah so pripravljene lučke za polaganje na jezero. Potopljači se potopijo v jezero. Ko se vrnejo na površje, oktet Lip Bled zapoje še eno pesem in s tem oznani zaključek dogodka. Ljudje na čolnih polagajo lučke na jezero.

Tako imenovani "zvonček želja" je leta 1534 vlil Franziskus Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni "gospe z jezera", se mu želja izpolni.

Tako pripoveduje legenda, ki vključuje mednarodno sago o "potopljenem" zvonu in idealiziran zgodovinski nastanek "zvončka želja".

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002