Nacionalna ali državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope

Uvodna izjava predsednika republike Milana Kučana na 4. srednjeevropskem vrhu na skupni novinarski konferenci
Piran, 07.06.1997

Osrednja tema 4. srečanja predsednikov Srednjeevropskih držav je "Nacionalna ali državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope" in v tem okviru koncept sodobne države, kakršno narekujeta pospešena globalizacija in nujnost vse večjega povezovanja in sodelovanja. Srednja Evropa je po mnenju sogovornikov sestavni del evropskih povezovalnih procesov in lahko kot taka bistveno prispeva k oblikovanju modernega evropskega sistema vrednot, ki posameznikovo dostojanstvo in svobodo postavljajo za osnovo vseh doktrin, tudi nacionalnih.

Srečanja so se udeležili predsedniki Madžarske Arpad Göncz, Italije Oscar Luigi Scalfaro, Avstrije dr. Thomas Klestil, Češke Václav Havel, Slovaške Michal Kováć, Nemčije Roman Herzog, Poljske Aleksander Kwasniewski in gostitelj Milan Kučan.

***

MILAN KUČAN:

Hvala lepa. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, bilo bi silno ambiciozno, če bi poskušal povzeti vso širino in bogastvo stališč in idej mojih kolegov iz včerajšnje razprave . Torej, na kratko samo presek skozi naša skupna premišljanja.

Tema našega pogovora je bilo "Nacionalna ali državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope". V razpravi se je pokazalo, da je to zelo aktualna, velika tema, da je to pravzaprav tema o evropski prihodnosti. Pokazalo se je, da pomeni razmišljati o tej temi premisliti o bistvenih dilemah, kontraverzah, izzivih Evrope po koncu blokovske politične delitve; da to pomeni premisliti razmerje med evropsko preteklostjo in prihodnostjo, o tem koliko bomo dovolili preteklosti , da vpliva in vstopa v sedanje in v prihodnje življenje Evropejcev. Pokazalo se je, da je to pravzaprav tema o razumevanju človeka, njegovega dostojanstva, njegovega življenja; da je to tema o človekovih in manjšinskih pravicah; da je to tema o evropskih etičnih in duhovnih vrednotah; da je to tema o naciji, o državi, o suverenosti; da je to tema o identiteti človeka, o identiteti skupnosti, nacije, države, nacionalne kulture; da je določanje identitete pogoj in ne smisel sodelovanju in da je na podlagi določanja identitete možno uveljavljati načelo, da je pravica drugega meja moje pravice. Pokazalo se je, da mnogi pojmi, o katerih sem govoril, zahtevajo neke vrste modifikacijo: Zahtevajo, da o njih na novo premislimo, posebej o sodobnem razumevanju evropske nacionalne države znotraj vizije združene Evrope. To zahtevajo med drugim vsaj trije veliki razlogi:

• Prvič. Priložnost da se Evropa spremeni v kontinent sodelovanja in prežemanja in ne več sporov, vojn, delitev in medsebojnih izključevanj.

• Drugi dober razlog je proces globalizacije, ki je objektivna zakonitost sveta. Diktira jo narava proizvodnje, delitev proizvodnje oz. dela, narava sodobnih trgov, narava tehnologij, narava sodobne informacije in sodobne informatike in narava ekoloških problemov, ob klasičnih problemih, poznanih pod pojmom Sever - Jug.

• In tretji razlog je multipolarnost sveta, nastajanje več centrov, tekmovalnost in sodelovanje med njimi, ne tekmovalnost, ki pomeni izključljivost. In v tem kontekstu tudi konec evrocentrizma, obdobja ko je Evropa vrsto stoletij s svojo civilizacijo v dobrem in slabem zaznamovala človeško civilizacijo.

Bistvena skupna ugotovitev v tej razpravi je, da med nacionalno državo in državo državljanov ne gre za nikakršno nasprotje, ampak da gre za komplementarnost teh dveh pojmov, teh dveh koncepcij; da gre za prežemanje in dopolnjevanje dveh dimenzij sodobne evropske države. Po našem mnenju je pomembno, da v Evropi in v svetu, kakršen nastaja, država ohranja nacionalno identiteto. To je tudi naloga sodobne države, vendar ne kot vrhovno načelo v škodo splošnih načel demokratične družbe - enakosti državljanov, njihove svobode, solidarnosti in pravičnosti, ne v škodo človeške in politične strpnosti in ne v škodo splošnih etičnih vrednot. Evropa sodelovanja zahteva državo, ki je po svoji filozofiji, po svojem konceptu prirejena sodelovanju in potrebi, da živi enakopravno z drugimi državami in ne več potrebi, da živi proti drugi državi ali da se brani pred drugo državo. Ob tem pa je pomembno tudi spoznanje, da države ne bodo postale takšne same po sebi in da srečni svet sodelovanja ne bo prišel sam po sebi. Za takšno državo si je potrebno prizadevati s skupnim delovanjem vseh demokratičnih sil. Evropa je v boju za ta načela dostikrat izgubila. Vselej je imelo to tragične posledice za vse, kadar so prevladali nacionalizmi, ksenofobije, fundamentalizmi in diktature. Zmaga načel, o katerih smo govorili, je po našem prepričanju zdaj mogoča. To pomeni nastajanje Evrope svobodnih ljudi, evropskih državljanov, skupnosti narodov, držav in regij. To omogoča nastajanje Evrope, ki bo domovina vseh evropskih domovin, Evrope kjer nihče nikogar ne zatira; kjer ni nihče zatiran in izključevan in kjer so splošna načela, interesi in vrednote nadrejeni posamičnim oziroma partikularnim interesom, kjer se nacionalni in socialni konflikti rešujejo z dialogom, ne z vojno in z nasiljem.

Sporočila s tega našega srečanja bi bila trojna:

• prvič, prepričanje, da spadajo v združeno Evropo vse evropske države, vsi evropski narodi. Tudi tisti, ki so bili brez svoje krivde desetletja zunaj evropske politične demokracije in tržnega gospodarstva. Namesto delitev in diskriminacij, ki jim jo je namenila zgodovina, upravičeno želijo enakopravnost in sodelovanje. To je po našem skupnem mnenju vprašanje zgodovinske pravičnosti. Za tiste znotraj Evropske unije in Nata je morda v tem trenutku v ospredju kritičen odnos do evropskih institucij, kot so debirokratizacija pravnotehničnih, ekonomskih in finančnih povezovalnih mehanizmov. Za tiste zunaj pa je skupen evropski dom zdaj še vedno le upanje, ideal, morda celo iluzija, a je hkrati motiv in gibalo razvoja, ne da bi skušali prenašati breme na tiste, ki so te svoje probleme že rešili. Vendar mora biti to upanje realno in mora imeti svojo dinamiko, ki zahteva medsebojno solidarnost, da ne bi bilo prehitro, ker bi to lahko izzvalo kolaps v teh integracijah, ki se tudi na notranje preurejajo, pa vendarle ne tako daleč odmaknjena v prihodnost, da bi v bistvu izgubilo svoj smisel.

• Drugo sporočilo je, da je varnost naravna želja, pričakovanje in pravica vseh evropskih narodov. To velja tako za notranjo varnost, za demokracijo, ki s pravno državo in z načelom socialne pravičnosti varuje človekovo dostojanstvo, politične, socialne in druge pravice, kot tudi za zunanjo varnost, ki jo zagotavlja sistem demokratičnih odnosov, vzajemnosti in solidarnosti znotraj evropskih integracij, predvsem Nata in Evropske unije pa tudi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Oba vidika, notranja in zunanja varnost, sta nedeljiva celota, ki je objektiven, spoznan interes Evrope.

• In tretje sporočilo; prepričani smo v ustvarjalnost srednjeevropske politične misli, katere dediči in udeleženci smo kot del sodobne politične evropske misli. Prepričani smo, da je to neformalno delovno srečevanje pomaga utrjevati medsebojno zaupanje in prijateljstvo ne samo med nami, ampak tudi med našimi državami in je koristno. Zato smo se odločili, da ga bomo nadaljevali, prihodnje leto zelo verjetno na Slovaškem, oziroma po dogovoru med Slovaško in Italijo.

Hvala lepa.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002