4. Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav
Zdravica predsednika Republike Milana Kučana
Piran, 06.06.1997
"Srednja Evropa je naša skupna zibelka. V tem prostoru smo
odraščali vsi, ob glasbi istih skladateljev, brali knjige istih
pisateljev, si bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev,
arhitektov in znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili
ljudske umetnosti. Naše države in ljudstva so povezane s preteklostjo,
s tradicijo in z vero v skupno prijaznejšo prihodnost."
***
Spoštovani gospodje predsedniki, dragi prijatelji Slovenije,dame in
gospodje!
Z največjim veseljem Vam nazdravljam, v Portorožu, na obali
slovenskega morja. Vaš kratek postanek na slovenskih tleh, med
hitenjem skozi dolžnosti, ki jih prinaša izzivalnost sedanjega časa,
zaznamuje dneva, ki ju bomo Slovenci vpisali v svojo zgodovino.
Prisrčno dobrodošli ste v Sloveniji. Za nikogar med Vami ni več
neznanka. Je država malih števil. To nam včasih ni v prid, včasih
lajša težave. Toda na tem našem malem prostranstvu so ujete vse
naravne, duhovne in kulturne lepote Srednje Evrope pa tudi uporništvo
in hrepenenje po svobodi. Zato upam, dragi prijatelji, da bo to
bivanje prijetno za Vas vse in da boste tudi pri nas našli duha
prijazne domačnosti Vašega doma.
Srednja Evropa je naša skupna zibelka. V tem prostoru smo odraščali
vsi, ob glasbi istih skladateljev, brali knjige istih pisateljev, si
bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev, arhitektov in
znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili ljudske
umetnosti. Naše države in ljudstva so povezane s preteklostjo, s
tradicijo in z vero v skupno prijaznejšo prihodnost.
Živimo - kljub vsem tragičnim preizkušnjam, ki smo jih bili deležni
- vendarle srečno in zelo vznemirljivo življenje. Zgodovina se nam je
zgostila kot nobenemu doslej živečemu rodu Evropejcev. Videli smo
propadati stare svetove in nastajati nove. Bili smo dejavni akterji
tega, komaj verjetnega skupnega popotovanja. To potovanje je bilo
mogoče zgolj zato, ker so vanj verovali ljudje v naših državah,
prizadeti s krivicami zgodovine, ker so verjeli v vrednote evropske
civilizacije, v svobodo, mir, enakopravnost, sodelovanje, blaginjo in
predvsem spoštovanje dostojanstva slehernega človeka. S to svojo vero
smo zmogli stopiti iz tragične evropske preteklosti in prvikrat sami
izzvati svojo usodo. Povedali smo, da Evropa ni več obsojena na
spore, vojne in delitve, ampak na sodelovanje in skupno delo za
prijaznejšo prihodnost.
Preporod poteka v vseh naših državah. Pomembno je, da si stojimo ob
strani in da kažemo razumevanje za druge tudi v prihodnje, tako kot v
času podiranja zidakov in miselnosti berlinskega zidu. Naši cilji in
interesi se dopolnjujejo in ne izključujejo. Nacionalno prepoznavna
državljanska republika, gospodarski in politični razvoj, varnost, mir,
strpnost, spoštovanje drugačnosti, to so cilji in vrednote, ki jih
poskušamo uresničiti tudi s povezavami in članstvom v evroatlantskih
strukturah. To so vsem nam skupna hotenja. Vojna na Balkanu je bila
krvavo opozorilo. Uničenje in žarčenje vojnega gorja se ne
zaustavljata ob državnih mejah in nihče ne more in ne sme ostati
neprizadet in ne more molčati.
Zato, dragi prijatelji, je v dobro vseh ljudi Srednje Evrope, da
tudi poslej sodelujemo in spodbujamo sodelovanje in razumevanje med
našimi državami, da pomagamo odpirati vrata tam, kjer jih breme
pragmatične politike ne zmore odpreti.
To naše četrto, zdaj že tradicionalno srečanje, kaže širino
razmišljanja Srednje Evrope o prihodnosti velikih in malih držav in
narodov v ustvarjanju skupne evropske prihodnosti, ob istočasnem
ohranjanju nacionalnih in kulturnih identitet.
Ob zahvali za to, da ste nas počastili s svojo udeležbo na tem
srečanju, ob zahvali za uspešne in prijateljske pogovore, mi dovolite,
da zaželim uspeh našemu druženju tudi v prihodnje. Verjamem vanj in v
njegovo poslanstvo.
Nazdravljam našemu prijateljstvu, razvoju in blaginji vseh naših
narodov. Nazdravljam za zdravje, srečo in uspeh vseh Vas, dragi
prijatelji!
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|
 |
|