Salzburg, Avstrija
julij 1993
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Thomas Klestil, predsednik Avstrije,
- Richard von Weizsaecker, predsednik Nemčije,
- Arpad Goencz, predsednik Madžarske,
- Vaclav Havel, predsednik Češke.
"Predsedniki so v drugačnem položaju kot vlade. Vlade se ukvarjajo
s številnimi posebnimi političnimi, gospodarskimi in drugimi
vprašanji. Po drugi strani so tudi neposredno odvisne od volivcev in
živijo do določene mere "od volitev do volitev". Ustavni položaj
predsednikov je drugačen in jim dopušča pogled na stvari z
dolgoročnejšega vidika. Ena od nalog predsednikov držav, čeprav ne
edina, je po mojem mnenju ustvarjati ugodno mednarodno ozračje, v
katerem potem vlade lahko bolje delujejo."
Vaclav Havel, Salzburg, 24. junij 1993
Litomyšl, Češka
15. in 16. april 1994 (1. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Vaclav Havel, predsednik Češke,
- Richard von Weizsaecker, predsednik Nemčije,
- Arpad Goencz, predsednik Madžarske,
- Lech Walesa, predsednik Poljske,
- Thomas Klestil, predsednik Avstrije,
- Milan Kučan, predsednik Slovenije,
- Michal Kovač, predsednik Slovaške.
Teme srečanja:
Položaj in vloga Srednje Evrope ter njeno vključevanje v EU;
Prihodnja evropska ureditev, ki bo zagotavljala uspešen razvoj
srednjeevropske regije; Sodelovanje med srednjeevropskimi državami;
Odnosi z Rusijo; Vzroki in razplet balkanske krize.
Nekatere soglasne ugotovitve predsednikov
V Srednji Evropi prevladujejo skupni civilizacijski standardi,
trenutno pomembni in dolgoročni interesi, objektivne potrebe po trajni
varnosti, trdnosti in mirnem sožitju ter vsestranskem sodelovanju.
V odnosu med srednjeevropskimi državami in zahodnoevropskimi
povezavami obstaja obojestranski interes za vključevanje
srednjeevropskih držav v EU.
Keszthely, Republika Madžarska
26. in 27. maj 1995 (2. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Arpad Goencz, predsednik Madžarske,
- Milan Kučan, predsednik Slovenije,
- Oscar Luigi Scalfaro, predsednik Italije,
- Thomas Klestil, predsednik Avstrije,
- Vaclav Havel, predsednik Češke,
- Michal Kovač, predsednik Slovaške,
- Roman Herzog, predsednik Nemčije,
- Lech Walesa, predsednik Poljske.
Teme srečanja:
Razvoj evropskega povezovanja z možnostmi razširitve EU na
srednjeevropske države; Vprašanja, povezana z nadaljnjim razvojem EU,
ter zahteve, pred katerimi stojijo prihodnje članice; Izguba
suverenosti zaradi včlanitve v EU; Zavest o evropski identiteti,
soodvisnost med evropsko in nacionalno identiteto; Graditev varnosti v
srednjeevropski regiji z vidika Natove širitve na Vzhod.
Skupna izjava
V skupni izjavi so predsedniki osmih držav obsodili vojno v Bosni,
pomanjkanje spoštovanja do sil OZN, podcenjevanje resolucij OZN,
zavestno oviranje človekoljubne pomoči. Podprli so Natove dejavnosti
kot odziv na agresivno delovanje strani v oboroženem spopadu v Bosni.
Strani, vpletene v oborožen spopad, so pozvali, naj prekinejo
sovražnosti in spoštujejo resolucije OZN.
Lancut, Poljska
7. in 8. julij 1996 (3. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Aleksander Kwasniewski, predsednik Poljske,
- Milan Kučan, predsednik Slovenije,
- Arpad Goencz, predsednik Madžarske,
- Oscar Luigi Scalfaro, predsednik Italije,
- Thomas Klestil, predsednik Avstrije,
- Vaclav Havel, predsednik Češke,
- Michal Kovač, predsednik Slovaške,
- Roman Herzog, predsednik Nemčije,
- Leonid Kučma, predsednik Ukrajine.
Teme srečanja:
Skupna Evropa - soodgovornost voditeljev držav pri graditvi
prihodnje arhitekture Evrope; Vloga Srednje Evrope pri združevanju
celine; Ovire in težave pri graditvi skupne Evrope; Nova varnostna
struktura v Evropi; Vzhodna politika prihodnje Evropske unije.
Nekatere soglasne ugotovitve predsednikov
Soglasno je bilo izraženo stališče, da se vrata Evropske unije - z
njenim notranjim preoblikovanjem in usposabljanjem - široko
odpirajo. Evropa potrebuje dušo. S širitvijo Evropsko unijo se bodo v
njej uveljavljale nove vrednote. Poudarjena je bila potreba po
tesnejšem povezovanju - ustvarjanju evropske kulture. Graditi je treba
prostor svobode in sodelovanja.
Piran, Republika Slovenija
6. in 7. junij 1997 (4. srečanje)
http://www.ijs.si/piran97/
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Arpad Goencz, Madžarska
- Oscar Luigi Scalfaro, Italija
- Thomas Klestil, Avstrija
- Vaclav Havel, Češka
- Roman Herzog, Nemčija
- Michal Kovač, Slovaška
- Aleksander Kwasniewski, Poljska
- in gostitelj Milan Kučan
Tema srečanja: "Nacionalna ali državljanska država -
možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope".
Levoča, Slovaška republika
23. in 24. januar 1998 (5. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Milan Kučan, Slovenija,
- Arpad Goencz, Madžarska,
- Oscar Luigi Scalfaro, Italija,
- Thomas Klestil, Avstrija,
- Vaclav Havel, Češka,
- Roman Herzog, Nemčija,
- Leonid Kučma (gost), Ukrajina,
- Aleksander Kwasniewski, Poljska,
- Emil Constantinescu (gost), Romunija,
- Petar Stoyanov (gost), Bolgarija,
- in gostitelj Michal Kovač.
Tema srečanja: Civilna družba - upanje združene Evrope.
Lvov, Ukrajina
14. in 15. maj 1999 (6. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Milan Kučan, Slovenija,
- Arpad Goencz, Madžarska,
- Thomas Klestil, Avstrija,
- Vaclav Havel, Češka,
- Roman Herzog, Nemčija,
- Aleksander Kwasniewski, Poljska,
- Emil Constantinescu, Romunija,
- Petar Stoyanov (gost), Bolgarija,
- in gostitelj Leonid Kučma.
Tema srečanja: Človeška razsežnost vseevropskega in
regionalnega povezovanja ter njena vloga pri gradnji Evrope.
Skupna izjava
V skupni izjavi, sprejeti na srečanju, so predsedniki izrazili
globoko zaskrbljenost zaradi razmer na Balkanu. Obsodili so
sistematično nasilje na Kosovu, izrazili pa so tudi obžalovanje zaradi
žrtev in trpljenja nedolžnega civilnega prebivalstva v vsej
Jugoslaviji. V izjavi so med drugim tudi pozdravili prizadevanja
mednarodne skupnosti, da bi se humanitarna katastrofa v Jugoslaviji
čim prej končala, ter pozvali vlado v Beogradu, naj sprejme
obveznosti, katerih izpolnitev mednarodna skupnost postavlja kot pogoj
za mirno rešitev. Takoj ko se bodo začele uresničevati zahteve
mednarodne skupnosti, Natove vojaške akcije ne bodo več potrebne.
Predsedniki so v izjavi, v kateri so poseben pomen pri reševanju krize
pripisali Varnostnemu svetu ZN, tudi zapisali, da se morata
razorožitev in razpustitev Kosovske vojske začeti sočasno.
Predsedniki so tudi poudarili, da mora biti sestavni del reševanja
krize tudi vprašanje nadomestitve izgub srednjeevropskih držav v
sporu.
Székesfehérvár, Republika Madžarska
28. in 29. april 2000 (7. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Milan Kučan, Slovenija,
- Thomas Klestil, Avstrija,
- Vaclav Havel, Češka,
- Johannes Rau, Nemčija,
- Leonid Kučma, Ukrajina,
- Aleksander Kwasniewski, Poljska,
- Emil Constantinescu, Romunija,
- Petar Stoyanov, Bolgarija,
- Rudolf Schuster, Slovaška,
- Carlo Azeglio Ciampi, Italija,
- Stjepan Mesić (gost), Hrvaška,
- in gostitelj Arpad Goencz.
Tema srečanja: Temelj sožitja v tretjem tisočletju.
Skupna izjava
Predsedniki so sprejeli skupno izjavo, v kateri so ugotovili, da
sta se hkrati uresničili vključitev novih udeležencev v neformalno
sodelovanje in celovita potreba po skupnem razmišljanju: širitev in
poglobitev. Potrdili so svojo zavezanost skupnim vrednotam in širitvi
EU ter opozorili na nevarnost sovraštva do tujcev in kršitve pravic
manjšin. Poudarili so, da lahko skupni razvoj in čezmejno sodelovanje
veliko prispevata k odpravljanju meja in poglabljanju skupne zavesti o
medsebojni odvisnosti.
Opozorili so tudi, da je posebno pozornost treba nameniti varstvu
naravnega okolja.
Verbania in Stresa, Italijanska republika
8. in 9. junij 2001 (8. srečanje)
Srečanja so se udeležili predsedniki:
- Milan Kučan, Slovenija,
- Ferenc Madl, Madžarska,
- Thomas Klestil, Avstrija,
- Vaclav Havel, Češka,
- dr. Johannes Rau, Nemčija,
- Leonid Kučma, Ukrajina,
- Aleksander Kwasniewski, Poljska,
- Ion Iliescu, Romunija,
- Petar Stoyanov, Bolgarija,
- Rudolf Schuster, Slovaška,
- Stjepan Mesić, Hrvaška,
- Vojislav Koštunica, Zvezna republika Jugoslavija,
- Vladimir Voronin, Moldavija,
- in gostitelj Carlo Azeglio Ciampi.
Teme srečanja: Vrednoti svoboda in demokracija v Evrope,
Države velike Evrope in projekt evropske ustave, Evropska kulturna
identiteta.
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|
 |
|
