 |
Darila |
|
|||||||||||||||||||||
Darila predsednika Republike SlovenijePredsednik Republike Slovenije Milan Kučan bo ob srečanju predsednikom podaril repliko stare poslikane kmečke skrinje z Gorenjskega. Predsedniki bodo dobili še posebno zbirko štefanovih kozarcev. Za ta vrhunski izdelek je mladi ljubljanski oblikovalec Peter Ogrin našel navdih v bogati slovenski dediščini. Darilo bo dopolnjevala še izvrstna slovenska zlata radgonska penina. Darila bodo skupaj z vizitko predsednika Republike Slovenije pričakala predsednike v hotelskih sobah. Druga darila za goste srečanja so darila Republike Slovenije.Cvetlični motiv s poslikane skrinje bodo dobili v dar člani delegacij. Tudi to darilo z vizitko Protokola Republike Slovenije bo goste pričakalo v njihovih hotelskih sobah. Ročno izrezljani leseni golobi so namenjeni ožjemu krogu sodelujočih in se izročajo prek protokolov prav tako z vizitko Protokola Republike Slovenije. DarilaReplika poslikane skrinje z Gorenjskega
Na slovenskem podeželju so bile poslikane skrinje razširjene predvsem v 18. in 19. stoletju, čeprav so posamezni primeri okraševanja tega pohištva znani že od 16. stoletja. Poslikavanje skrinj je bilo močno razvito zlasti na alpskem območju Slovenije in je doseglo svoj vrhunec na Gorenjskem, kjer so imele poslikane skrinje še poseben pomen in namen. Bile so temeljno ženitovanjsko darilo nevestam. Prav s poslikavo so posamezne skrinje dobivale darilno naravo. Zelo priljubljena je bila tudi cvetlična motivika, ki je s svojo okrasno naravo stopnjevala slovesnost in pomembnost tega darila, vpetega v norme takratne družbe. Skrinje so poslikavali številni poklicni in ljubiteljski podeželski ter tudi mestni in trški slikarji, zato so značilen primer naše ljudske umetnostne dediščine. Priljubljenost poslikane skrinje v 18. in 19. stoletju kaže podatek, da so jih ob poroki dobivale neveste prav iz vseh družbenih in ekonomskih okolij. Stopnja bogastva poslikave je torej izražala nevestino družbeno in gmotno pripadnost. Danes je v Sloveniji razširjeno izdelovanje kakovostnih replik
posameznih primerov skrinj, ki jih hranijo naši muzeji, muzejske in
zasebne zbirke. Tako se prenašajo v sodobnost in nadaljujejo srečanja
z dediščino, ki s svojimi žlahtnimi sporočili bogati naš vsakdanjik in
praznike.
Cvetlični motiv s poslikane skrinje
Poslikavanje skrinj, tega značilnega pohištva na slovenskem podeželju, je bilo še zlasti priljubljeno na Gorenjskem, in sicer v 18. in 19. stoletju. S cvetličnimi in drugimi motivi poslikane skrinje so bile značilno ženitovanjsko, reprezentančno darilo, skladno s takratnimi družbenimi normami. Poslikavali so jih številni poklicni in ljubiteljski slikarji na podeželju, v mestih in trgih. So značilen primer naše ljudske umetnosti, ki je ustvarjalno sodelovala pri oblikovanju vizualne kulise, hkrati pa tudi družbenih in duhovnih, družinskih vezi, sklenjenih ob porokah. Cvetlični motiv na tem darilu je eno od polj, ki so s takimi in
podobnimi poslikavami krasila čelno, stranski stranici in pogosto tudi
pokrov poslikanih skrinj.
Osvežujoče kapljice iz štefanovih kozarcev
Mlade generacije slovenskih oblikovalcev pogosto iščejo ustvarjalni
navdih v številnih možnostih, ki nam jih v sodobni svet sporoča
dediščina s svojimi oblikami, načini, rešitvami, modeli
... Oblikovalec Peter Ogrin iz Ljubljane je zasnoval zbirko kozarcev,
ki imajo prav zanimivo ime "štefanovi" kozarci. Svoje ime so dobili po
priljubljeni vinski steklenici, ki je merila 2 litra in se imenuje
"štefan". Ob številnih prazničnih in drugih priložnostih so naši
ljudje že v preteklosti sproščeno nazdravljali ob štefanih
vina. Vendar je rešitev oblikovalca Ogrina z dediščino povezana še na
en način. Oblikovanje "štefanovih" kozarcev za penino povzema glavne
značilnosti nekdaj zelo priljubljene tehnologije mehurčastega stekla,
iz katerega so v številnih steklarnah ali "glažutah" na Slovenskem
izdelovali splošno uporabljano vinsko in pivsko posodje.
Na zdravje! ... z zlato radgonsko penino!
V Gornji Radgoni je doma izvrstna, najstarejša in s tem prva
slovenska penina, ki jo pripravljajo po klasični šampanjski metodi že
150 let. Gornja Radgona je središče severozahodnega dela Slovenskih
goric, kjer v starih kleteh domujejo izvrstna vina, zlasti še traminec
in ranina, ki je avtohtona sorta. Zlato radgonsko penino pridelujejo
suho in polsuho, in sicer iz šardoneja, ponaša pa se s številnimi
domačimi in tujimi priznanji za vrhunsko kakovost. Nazdravite s
steklenico te izvrstne penine, posebne polnitve ob 150. obletnici te
slovenske vinske kleti. Na zdravje!
... Tudi prvi domofon!
Ročno izrezljan leseni golob je kot upodobitev sv. duha visel nad mizo v osrednjem bivalnem prostoru večine kmečkih domačij, zlasti še v alpskem delu Slovenije. Prvi primeri so dokumentirani v 18. stoletju, množično so jih začeli obešati v 19. V celoti so bili izrezljani iz lesa (tudi peruti in rep so mojstrsko izrezljali iz enega kosa lesa), nekateri so bili tudi papirnati ali iz drugih naravnih gradiv. Pogosto so vrvico, na kateri je golob visel, povezali z vhodnimi vrati, in kadar so se ta odprla ali zaprla, je golob nad mizo zanihal oziroma se dvigal ali spuščal. Tako so zbrani ob mizi vedeli, kdaj je kdo stopil v hišo ... in zato tudi pravimo, da je to verjetno najstarejši primer domofona (!). Poleg navedenih vezi z dediščino pomeni ročno izrezljan leseni golob tudi figuralni simbol ptice miru. Slednjega smo v sodobnem svetu vsi še kako potrebni! Besedilo:
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002 |
|
