 |
Kučan: Potreben odprt in argumentiran dialog z državljani v vseh evropskih državah |
|
|
|
Brdo pri Kranju, 1. junija Poudarili smo potrebo po odprtem in argumentiranem dialogu z državljani v vseh evropskih državah, tako članicah kot kandidatkah in drugih državah. Treba je pojasnjevati smisel evropskega združevanja, smisel institucionalnih sprememb in njihov vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev, saj ljudje potrebujejo informacije, da bi razumeli nujnost teh sprememb, sicer se jih polaščajo negotovost, strah pred izgubo socialne varnosti, zmanjšanjem kakovosti življenja, bojazen pred izgubo lastne kulture, identitete in izključenostjo iz procesa sprejemanja odločitev. To pa lahko ustvarja odpor, ozračje za nacionalne egoizme, ksenofobijo, kar s pridom uporabljajo nasprotniki širitve, je na novinarski konferenci po sklepnem plenarnem zasedanju 9. srečanja srednjeevropskih predsednikov danes na Brdu pri Kranju dejal gostitelj, slovenski predsednik Milan Kučan, ko je strnil rezultate dvodnevnih premišljanj 16 visokih udeležencev. Predsednik Kučan je tudi spomnil na izjavo, ki sta jo pripravila s češkim predsednikom Vaclavom Havlom, ki se mu letos prav tako izteka predsedniški mandat; v njej sta predstavila svoj pogled na dosedanja srečanja. Havlu se je tudi zahvalil za intelektualno utemeljitev srečevanj, ki po Kučanovem mnenju med drugim ponujajo možnost koristnih dvostranskih pogovorov. Prihodnje leto bo sledilo jubilejno, 10. srečanje; v Salzburgu, kjer se je tudi rodila zamisel teh srečanj, ga bo gostil avstrijski predsednik Thomas Klestil. Kot je dejal Kučan, bodo srečevanja potekala toliko časa, dokler bodo predsedniki v njih videli smisel in prepoznavali prostor krepitve medsebojnega zaupanja in prepričanja, da smo vsi del istega prostora, istih duhovnih opredelitev in iste preteklosti in da imamo zato tudi podobna pričakovanja do prihodnosti. "Zato seveda želim prihodnjim srednjeevopskim srečanjem vso srečo," je še dejal gostitelj tokratnega sestanka. Predsedniki so v petek in soboto govorili o Srednji Evropi kot povezovalki združujoče se Evrope, o dosežkih transformacije Evrope in njeni prihodnosti; po Kučanovih besedah so razpravljali z vsem spoštovanjem do različnosti, upoštevali so, da so države v različnem razmerju do evroatlantskih integracij, da imajo z njimi različne izkušnje. Udeleženci so se strinjali, da je čas tokratnega srečanja zelo pomemben, saj se dogajajo ključne stvari, ki bodo imele velik pomen za prihodnost. Vsebina in pomen posameznih odločitev sta takšna, da je mogoče reči, da je ta čas tudi kritičen. Sicer je pozitivni razvoj doslej že spremenil podobo Evropo in omilil njena nekdanja nasprotja. Ostajajo pa nekatera vprašanja, ki zahtevajo tehtne odgovore, da ne bi ogrozila pozitivnih dosežkov dosedanjega razvoja, je poudaril slovenski predsednik. Dejstvo je, da bodo posledice bližnjih odločitev o širitvi EU in zveze NATO zagotovo segle prek nekdanjih evropskih delitev. Na razmišljanja 16 predsednikov je vplivala tudi nedavna ustanovitev sveta NATO-Rusija, kar zahteva premislek o prihodnji varnostni arhitekturi Evrope, pa tudi nedavna srečanja ameriškega in ruskega predsednika, Georga Busha in Vladimirja Putina, oziroma Bushevi obiski v nekaterih evropskih prestolnicah. Na premislek je vplivalo tudi dejstvo, da se v tem času sestaja Evropska konvencija, ki bo morala izrisati takšno prihodnjo ureditev združene Evrope, ki bo ohranila notranjo pluralnost in hkrati delovala na globalni ravni kot enoten, ustvarjalen in odgovoren glas kontinenta. Da bo v svetovnih razsežjih Evropa imela tudi političen vpliv, ki bo ustrezal njeni gospodarski moči in kulturnemu vplivu. Da bo projekt združene Evrope prepoznan tudi kot kulturni in etični projekt, je opozoril Kučan. Na predsedniška razmišljanja so vplivala tudi prepoznavanja negativnih učinkov globalizacije, kot so terorizem, organiziran kriminal in ilegalne migracije. Po njihovem mnenju bi lahko bila Evropa z intenzivnim sodelovanjem dober primer, kako je mogoče omejevati, ublažiti te negativne učinke globalizacije. Bili smo si enotni, da je združena Evropa skupna usoda, pripadnost Srednji Evropi pa svojevrstna legitimacija privrženosti vrednotam, ki jih želimo skupaj razvijati in varovati v združeni Evropi. Ob procesu širitve je nujno krepiti sile sprave, da prihodnost ne bi bila zgodovina novih vojn, potrebna je notranja integracija, krepitev učinkovitosti Evrope, je dejal Kučan in dodal, da so opozorili na resne posledice, če bi se upočasnili procesi širitve EU in zveze NATO. "Bili smo si enotni, da naj združena Evropa seže do tja, kamor naj sežejo njene vrednote, do tja, kjer obstaja pripravljenost sprejemati in razvijati njen pravni red, njeno demokratično in politično kulturo ter njena pripravljenost nositi soodgovornost za razvoj globalnega sveta in pozitivnih razsežij njegove soodvisnosti," je v imenu vseh udeležencev dejal predsednik Kučan. Po mnenju predsednikov Srednja Evropa ni več zgolj most med nekdanjim evropskim političnim Vzhodom in Zahodom, ampak postaja vse bolj aktiven dejavnik povezovanja vzhodnega in jugovzhodnega območja z evroatlantskimi integracijami. Udeleženci so pozdravili odločitev predsednika Hrvaške in ZRJ, Stipeta Mesiča in Vojislava Koštunice, da sta na tokratnem srečanju podpisala skupno izjavo o novih korakih zbliževanja med državama. Kot je znano, sta Mesič in Koštunica pred plenarnim zasedanjem podpisala skupno izjavo, v kateri sta izrazila željo za nadaljnjo krepitev dobrososedskih odnosov med državama, kjer je bil po njunem mnenju v zadnjem času dosežen napredek, in ob tem ocenila, da je nadaljevanje tega procesa prvi korak na poti v evropske integracije kot strateški zunanjepolitični cilj obeh držav. Poseben poudarek je potrebno po njunem mnenju nameniti olajšanju svobodnega pretoka ljudi, blaga in idej v skladu z evropskimi standardi, kar se mora po njunih besedah pokazati v liberalizaciji viznega režima med državama in na koncu tudi s popolno ukinitvijo viznega režima. Predsednika sta se zavzela tudi za uskladitev zakonodaj obeh držav na področju zaščite narodnih manjšin. Zdaj bo sledilo kosilo, ki ga bodo za predsednike in njihovo spremstvo ob spremljevalnem programu pripravili na Račjem otoku na Brdu pri Kranju. Čas bo tudi za še zadnja dvostranska srečanja ob robu vrha; predsednik Kučan naj bi se med drugim sestal s hrvaškim kolegom Stipetom Mesičem. Slovenska tiskovna agencija URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002 |
|