Kučan: Združena Evropa je naša skupna usoda

Brdo pri Kranju, 31. maja

Skupno spoznanje šestnajstih srednjeevropskih predsednikov na današnji razpravi na Brdu pri Kranju je bilo, da je združena Evropa njihova skupna usoda ter da je pripadanje Srednji Evropi "legitimacija zavesti, da se združena Evropa uresniči, ne samo kot politični in gospodarski, ampak tudi kot kulturni in etični projekt". To je v izjavi za javnost po plenarnem zasedanju na devetem srečanju srednjeevropskih držav, ki se je danes začelo na Bledu in Brdu pri Kranju, povedal gostitelj, slovenski predsednik Milan Kučan.

Razprava na srečanjih je po Kučanovih besedah tekla v zelo živahnem dialogu, kar je razumljivo, saj udeleženci prihajajo iz držav, ki so v zelo različni razdalji do evropskih integracij. Po besedah Kučana so bili vsi mnenja, da je do srečanja prišlo v zelo pomembnem času za Evropo. Sedaj se namreč sprejemajo odločitve o širitvi Evropske unije in zveze NATO in o tem, ali bodo začele padati posledice nekdanjih delitev. To bi bilo zelo pomembno za integriranje Evrope in seveda tudi za premagovanje bremen v tistih državah, ki so bile v preteklosti najdlje oddaljene od tega, kar se je dogajalo na zahodu Evrope.

Kučan je kot zelo pomembno tudi izpostavil, da so v razpravi poudarili dolžnost upravljalcev držav, torej tudi predsednikov, da svoje državljane informirajo o tem, kaj prinaša sedanja etapa evropskega integriranja. Kot je opozoril, prebivalci tako članic EU kot kandidatk za članstvo s tem niso dovolj seznanjeni. Tu so pomisleki, negotovosti glede socialnega položaja, ljudje so zaskrbljeni, da bodo imeli manjši vpliv na odločanje, bojijo se za izgubo identitete, rastejo nezaupanje in odpori. "In to je hvaležno gojišče za populizme, ksenofobijo, nasprotnike evropskega združevanja," je poudaril Kučan.

Po besedah slovenskega predsednika je bilo govora tudi o tem, da ne bi smeli dopustiti, da se izkorišča preteklost in da se poskuša spreminjati to, kar se je v preteklosti zgodilo. Treba se je spominjati, ampak naša dolžnost je, da se ukvarjamo s sedanjostjo, obenem pa skrbimo za to, kaj bomo iz preteklosti storili za prihodnost, je poudaril Kučan.

Ob tem je spomnil, da sta s češkim kolegom Vaclavom Havlom, ki se mu letos prav tako izteka predsedniški mandat, pripravila izjavo, v kateri sta predstavila svoj pogled na dosedanja srečanja. V teh letih je bilo pomembno, da so se na široko odpirala vrata prehoda nekdanjega političnega evropskega Vzhoda na Zahod in Zahoda na Vzhod. Sedaj smo prišli do točke, ko je moč reči, da Vzhodna Evropa ni samo most med nekdanjima deloma Evrope, ampak želi aktivno prispevati, da bi se evropskim integracijam približale tudi dežele, ki so dlje na vzhodu ali jugovzhodu Evrope, tudi na Balkanu, je poudaril slovenski predsednik. Sicer je predsednik Kučan v izjavi za TV Slovenijo komentiral zaplete, ki so nastali s poročanjem hrvaških medijev, češ da se ob robu srečanja na Bledu in Brdu pri Kranju ni želel sestati s hrvaškim kolegom Stipetom Mesičem. Kot je povedal Kučan, se je z Mesičem že pogovarjal in se še bo, hrvaški mediji pa so objavili informacijo, ki je sam ni poznal. Pri občutljivih mednarodnih odnosih po Kučanovih besedah ne gre zavajati javnosti. Na vprašanje, ali so odnosi med Slovenijo in Hrvaško res na najnižji ravni doslej, kot je slišati iz nekaterih virov, pa je Kučan odvrnil, da po njegovem mnenju to ni tako.

Slovenska tiskovna agencija

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002