Brdo pri Kranju, 31. maj
Predsedniku V. Havlu in M. Kučanu, ki od vsega začetka
sodelujeta na srečanjih predsednikov srednjeevropskih držav, se izteka
predsedniški mandat. Ker sta letos poslednjič na takem srečanju, sta
se v posebni izjavi skupaj ozrla na prehojeno pot, na preobrazbo
Srednje Evrope in pri tem tudi na njene odgovornosti za prihodnjo
združeno Evrope. Z vsebino izjave so bili v pripravah na letošnje
srečanje seznanjeni vsi sodelujoči predsedniki.
Izjava pravi:
Tradicija srečanj srednjeevropskih predsednikov se je začela v
konkretni zgodovinskih razmerah - v času po padcu berlinskega zidu in
razkroju komunizma. Srednja Evropa je bila polna upov in pričakovanj,
a tudi negotovosti o prihodnosti, upoštevajoč neskončno zapleteno in
bolečo preteklost, narodov in držav srednje Evrope. Predsedniki
srednjeevropskih držav so seveda čutili svoj del soodgovornosti za
iskanje dolgoročnih rešitev za preseganje teh razmer. Iz te celote sta
najbolj jasno izstopala dva glavna cilja: preraščanje evropske
razdelitve z integracijo novih držav v Evropsko unijo in iskanje
krepitve evropske in transatlantske varnosti. Izrednega pomena je bila
enakopravna in kolegialna platforma, ki je omogočala prijateljska in z
zaupanjem napolnjena srečanja predsednikov držav, ki so bile že prej
trden sestavni del teh integracij, kakor tudi tistih, ki so se za
članstvo šele začele potegovati. Predsedniki so obenem znova in znova
poudarjali predvsem potrebo po oživljanju, nastajanju in nadaljnjem
razvoju civilne družbe.
Devetdeseta leta so v srednjeevropsko regijo postopoma prinesla
bistvene spremembe. Poljska, Madžarska in Češka so postale članice
NATO in prav simbolično se bo na ozemlju ene od teh držav ob letošnjem
vrhovnem srečanju odločalo o bodoči podobi Alianse in njenem
nadaljnjem odpiranju. Večina srednjeevropskih držav je sodelovala in
še vedno sodeluje pri obnovitvi in ohranitvi miru na Balkanu, kjer je
v zadnjem obdobju prišlo do številnih velikih in pozitivnih
sprememb. Nekatere države srednje Evrope so si tudi izbrale ožjo
obliko sodelovanja, ki naj bi premagovala še ne povsem zaceljene
tektonske razpoke iz preteklosti. Občasne zgodovinske reminiscence pa
na žalost včasih v političnem življenju še vedno segajo v Pandorino
skrinjico zgodovine, namesto da bi vzpodbujale samospoznanje in
samorefleksijo. V odnosih med evropskimi državami pa mora biti
zgodovina predmet dialoga in ne konfrontacije ali celo pogojevanja pri
vključevanju držav v evroatlantske integracije.
Specifična vloga predsednikov držav naše regije: prav tako stalno
usklajevanje še vedno preveč partikularnih interesov in bdenju nad
krhkimi mehanizmi vzajemnega spoštovanja z vidika širše skupnosti. Ko
pa gledamo v prihodnost, se v trenutnih razmerah pojavljajo tudi druge
naloge in možnosti, ki dajejo tem srečanjem nov smisel in
vsebino. Srednja Evropa mora postati odprta, sodelujoča
kulturnoduhovna skupnost, ki bo trdno zasidrana v Evropski
uniji. Odpiranje njenih meja predstavlja hkrati prednost in priložnost
sprejemati in razvijati evropski pravni red, demokratično politično
kulturo in pripravljenost nositi soodgovornost za globalni razvoj
sveta. Osebna in neformalna srečanja predsednikov lahko prispevajo
tako k formulaciji specifičnih srednjeevropskih izkušenj kot tudi k
bogastvu in raznolikosti tudi kot vrednostna in politična skupnost
Evrope in nenazadnje tudi k poglobitvi stikov med državami iz
različnih zgodovinskih obdobij, za katere pa so temeljne evropske
vrednote prioritete v njihovih stremljenjih. Verjamemo, da bodo
države organizatorke tudi v prihodnje na teh srečanjih našle ključne
teme in razpravljale o njih z razumevanjem, ki bodo Evropo dojemale
kot odprto strukturo, kot vrednostno in politično skupnost, ki želi
uveljaviti svoj vpliv in odgovornost v današnjem globalnem
večsrediščnem svetu, ki pomeni priložnost za vse, ki želijo sodelovati
v njegovem razvoju, trdnosti in blaginji.
Urad predsednika Republike Slovenije
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|
 |
|