Pred srečanjem 16. predsednikov srednjeevoprskih držav
Ljubljana, 30.05.2002
Vprašanje:
Katera bo glavna vsebina in kaj bo na koncu deklaracija, ki jo boste sestavili, vsebovala?
Milan Kučan:
Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav in tistih držav, ki so neposredno povezane s
Srednjo Evropo, se letos odvija v času, ki je pomemben, pomemben za Srednjo Evropo, Evropo
in morebiti tudi širše. Letos bi naj bila končana pogajanja o vključevanju novih držav v Evropsko
unijo. Letos naj bi na sestanku v Pragi bile povabljene nove države v Nato. Kar pomeni konec
nekega obdobja prehajanja vzhoda na evropski vzhod in odpiranje vrat za prihod evropskega
vzhoda na zahod, kar je bil eden od ključnih ciljev evropskega življenja po padcu Berlinskega
zidu in seveda tudi eden od ključnih ciljev srečevanja srednjeevropskih predsednikov. Kajti prav
to področje Evrope je bilo najbolj zainteresirano, da se čimprej odpravijo posledice teh
dolgoletnih delitev.
Do srečanja prihaja neposredno po srečanju držav Nata in Rusije v
Rimu, po podpisu sporazuma o posebnih oblikah sodelovanja Nata z
Rusijo, kar seveda ima posledice in bo imelo posledice za varnostno
strukturo in arhitekturo Evrope. Do srečanja prihaja v času, ko je
začela z aktivnim delom konvencija o prihodnji politični strukturi
Evrope in ki naj bi premislila tiste institucionalne oblike
povezovanja in sodelovanja evropskih držav, ki bi v svetu uveljavile
tudi politično vlogo Evrope, ki bi ustrezala njeni gospodarski moči in
kulturnemu vplivu. Do vrha na Bledu in Brdu pri Kranju prihaja tudi v
času intenzivnega ukvarjanja z negativnimi vidiki globalizacije, kot
so: mednarodni kriminal, mednarodni terorizem, trgovina z drogami, z
orožjem, pranje denarja, itd. Vse to bo vplivalo na razpravo, ki bo
po moji sodbi imela vendarle skupen imenovalec v želji, da Srednja
Evropa počasi opusti svojo vlogo mostu med vzhodom in zahodom Evrope
in se čedalje bolj uveljavlja kot tisti del Evrope, ki priteguje v
Evropske integracije države, ki ležijo vzhodneje in jugovzhodneje od
tega, kar razumemo pod Srednjo Evropo.
Ta projekt, šestnajst predsednikov v Sloveniji, seveda uveljavlja
ponovno Slovenijo tudi kot državo dialoga, ki se je izrazito
uveljavila lansko leto ob srečanju predsednikov Putina in Busha, s
tem, da ima Slovenija v tem srečevanju in v tem dialogu izredno
aktivno vlogo ves čas, od samega nastanka srečevanja predsednikov
srednjeevrope in bo aktivno vlogo imela tudi tukaj.
Projekt pa je zahteven tudi iz varnostnih, logističnih, prometnih
vidikov. Dogovorili smo se, da bi varnostni in prometni ukrepi bili
spravljeni na imenovalec najmanjšega nujnega. Vseeno pa se opravičujem
prebivalcem Gorenjske, ker bo verjetno vendarle moten ustaljen ritem
njihovega življenja in se jim za razumevanje tudi v naprej
opravičujem.
Vprašanje:
Ali se strinjate, da se je s številom udeležencev nekoliko razvodenela politična teža
in vsebina teh vrhov?
Milan Kučan:
To ni nobena ekskluzivna druščina, ki bi lahko komurkoli, ki želi
sodelovati, zaprla vrata. Res pa je, da bo po teh srečanjih, devet jih
je bilo doslej, potrebno premisliti, kakšna bo njihova prihodnja
vloga, glede na to, da so temeljni cilji , zaradi katerih je do
srečevanj prišlo, več ali manj tudi uresničeni in da danes ni več
mogoče govoriti o tem, da ločnica med nekdanjo politično vzhodno in
zahodno Evropo še zmeraj poteka čez Srednjo Evropo. Je pa seveda to
priložnost, da se spozna in razume, v kakšnih razmerah se oblikujejo
stališča, pogledi in pričakovanja in upanja tistih držav, ki so od teh
integracijskih tokov še zmeraj odmaknjene.
Vprašanje:
Začeli ste temo prihodnosti tega srečanja. V bistvu se je že
večkrat govorilo - to srečanje bo pa zadnje in potem je vsakokrat še
bilo. Ali predvidevate, da bi to srečanje lahko bilo zadnje?
Milan Kučan:
Mislim, da letos govora o tem, da naj bi bilo to srečanje zadnje, ne
bo. Govora bo gotovo o tem, kakšna je njegova prihodnost. Moje mnenje
pa je, da bodo ta srečanja potekala toliko časa, dokler bodo
predsedniki držav videli smisel in korist tudi od te vrste
srečevanj. Ni edino, ampak v tem prostoru je vendarle za zdaj edino
take vrste.
Vprašanje:
Bistvo teh srečevanj so tudi bilateralna srečanja. Ali
predvidevate, da se bo letos zgodila kakšna velika zgodba, tozadevna?
Milan Kučan:
Skoraj tako pomembna, kot sama razprava na teh plenarnih
sestankih, so bilateralna srečanja, ki omogočajo pogovor tudi o
morebitnih nerešenih vprašanjih v odnosih med temi državami.
Omogočajo tudi pogovor o pogledih in stališčih na skupna vprašanja v
tem srednjeevropskem in evropskem prostoru, še posebej tista, ki so
aktualna - o širitvi Evropske unije in Nata. Na podlagi takšnega
vpogleda v razmere in stališča, je tudi lažje razumeti
opredelitve. Ustvarja pa se predvsem neko zaupanje, ki potem tistim
institucijam naših držav, to so zlasti izvršilni oz. organi izvršilne
oblasti, torej vlade, deloma tudi parlamenti, lažje sprejemajo
odločitve, ki so zavarovane pred enostranskostmi oz. pred možnimi
nesporazumi, zaradi nezadostnega poznavanja razmer oz. razlogov za
stališča drugih držav.
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|
 |
|
