9. srečanje predsednikov srednjeevropskih držav
  Srečanje | Bilaterala | Zvezna republika Jugoslavija

Srečanje
Za novinarje
Sporočila
Bilaterala
Povezave
E-poštaEnglish

Republika Slovenija - Zvezna republika Jugoslavija


 

Republika Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija sta 9. 12. 2000 vzpostavili diplomatske odnose. Dvostranski odnosi se uspešno razvijajo. Državi rešujeta odprta vprašanja, ki so se nakopičila v zadnjih desetih letih, ko nista imeli diplomatskih odnosov. Podpisali sta več sporazumov, v pripravi pa so novi sporazumi, ki bodo podlaga za krepitev medsebojnega sodelovanja. V Državnem zboru RS je ustanovljena Skupina prijateljstva z ZRJ, podobna skupina pa je ustanovljena tudi v Zboru državljanov Skupščine ZRJ.

Republika Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija sta do zdaj sklenili te sporazume:

  • Sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov,
  • Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju,
  • Sporazum o sodelovanju v kulturi in izobraževanju,
  • Sporazum o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu, nezakoniti trgovini z mamili, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami, terorizmu in drugim hujšim kaznivim dejanjem,
  • Sporazum o vračanju in ponovnem sprejemu oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop na ozemlje druge države ali bivanje na njem,
  • Sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga,
  • Sporazum o ukinitvi vizumov za diplomatske potne liste,
  • Protokol o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Zvezne republike Jugoslavije,
  • Protokol o sodelovanju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter Ministrstvom za ekonomske odnose s tujino ZRJ,
  • Protokol o izvajanju Sporazuma o vračanju in ponovnem prevzemu oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju druge države.

V pripravi so ti pomembnejši sporazumi:

  • Sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb,
  • Sporazum o prosti trgovini,
  • Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
  • Sporazum o rednem zračnem prometu,
  • Sporazum o carinskem sodelovanju,
  • Sporazum o sodelovanju na področju turizma,
  • Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo se po sklenitvi diplomatskih odnosov krepi. Slovenija je po številu naložb največja tuja vlagateljica v ZRJ (v letu 2001 jih je bilo 122). Dejavniki, ki olajšujejo vstop slovenskih podjetij na trg ZRJ, so zemljepisna bližina trga, dobro poznavanje poslovnega okolja, poznavanje jezika in kulture, številni osebni in poslovni stiki ter dejstvo, da je na tem tveganem trgu konkurenca tujih ponudnikov še vedno manjša kot v državah EU.

Za nadaljnje sodelovanje je bistvena sklenitev sporazumov z gospodarskega področja. Blagovna menjava med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo je leta 2001 znašala 282,92 mio. USD (indeks 153,5), od tega slovenski izvoz 235,6 mio. USD (indeks 164,3). V januarju 2002 se je izvoz RS v ZRJ povečal za 30,5 % glede na enako obdobje v letu 2001, uvoz iz ZRJ pa za 9,9 %.

Gospodarska zbornica Slovenije je novembra 2000 v Beogradu odprla začasno informacijsko pisarno. Januarja 2001 je bil podpisan sporazum o sodelovanju gospodarskih zbornic obeh držav. Marca 2002 je bilo v ZRJ uradno odprto predstavništvo GZS. V letu 2002 GZS načrtuje več poslovnih dogodkov za krepitev sodelovanja z ZRJ, najpomembnejši je bil obisk gospodarske delegacije v ZRJ od 10. do 13. 3. 2002.

ZRJ in RS uspešno sodelujeta tudi na drugih področjih, kot so kmetijstvo, kultura, pravosodje, notranje zadeve, promet in druga.

Od vzpostavitve diplomatskih odnosov so bili izpeljani ti obiski na ravni ministrov za zunanje zadeve: uradni obisk mag. Gorana Svilanovića v Ljubljani 9. decembra 2000, uradni obisk dr. Dimitrija Rupla v Beogradu 23. marca 2001, delovna obiska dr. Dimitrija Rupla 13. septembra 2001 v Podgorici in 17. septembra 2001 v Beogradu in delovni obisk mag. Gorana Svilanovića 2. novembra 2001 v Ljubljani. Dragoljub Mićunović, predsednik Zbora državljanov Zvezne skupščine ZRJ, je Republiko Slovenijo obiskal septembra 2001. Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS, je ZRJ obiskal aprila 2002. Državi imata stalne stike tudi na drugih področjih in ravneh.

Slovenija podpira vključevanje ZRJ v evroatlantske povezave in ji je ponudila, da ji predstavi svoje izkušnje pri vključevanju. Med najpomembnejšimi zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami ZRJ je tudi vključitev v Svet Evrope, pri čemer jo Slovenija podpira. Državi uspešno sodelujeta tudi v okviru regionalnih pobud (s finančno podporo Srednjeevropske pobude v okviru PS JVE v ZRJ uspešno poteka slovenski projekt Spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij in podjetništva, za uresničitev katerega je Ministrstvo za gospodarstvo RS zagotovilo 205.000 evrov, SEP pa 50.000 evrov).

Ministrstvo za gospodarstvo RS, ki izvaja programa strokovne in razvojne gospodarske pomoči Delovnega omizja za gospodarsko obnovo in razvoj v okviru Pakta stabilnosti za JVE, je Zvezni republiki Jugoslaviji v letu 2002 namenilo 528.416 evrov. Program za leto 2002 je razvojno usmerjen in prednostno spodbuja prenos znanja, sestavljen pa je iz teh treh glavnih programskih sklopov:

  • pomoč pri razvoju podjetništva,
  • usposabljanje državne uprave, javnih ustanov in gospodarskih subjektov,
  • pomoč pri vzpostavitvi ustanov.

Mednarodni sklad za razminiranje - ITF je Zvezni republiki Jugoslaviji ponudil pomoč. Ta je že pokazala zanimanje za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. V začetku novembra 2001 je bil podpisan Memorandum o sodelovanju med ZRJ in ITF. Donatorji so v okviru ITF za ZRJ namenili 1.200.000 USD.

V jeseni 2001 je ITF končal razminiranje na območju Kosova, ki zdaj po mednarodnih standardih velja za razminirano. To je prvi uspešno končan projekt v JVE. Po podatkih UNMIK-a je bilo na Kosovu odstranjenih in uničenih 25.000 protipehotnih min in 8.300 kasetnih bomb. Protipehotne mine so na Kosovu odstranjene do mednarodno sprejemljivih standardov, ki dovoljujejo prenos dejavnosti na lokalne oblasti. S 15. 12. 2001 je odgovornost in delo v zvez s protipehotnimi minami prevzel Oddelek za civilno varnost in pripravljenost Kosova. Na Inštitutu za rehabilitacijo RS je bilo rehabilitiranih 28 žrtev min.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002


Republika Avstrija
Bosna in Hercegovina
Republika Bolgarija
Češka republika
Republika Hrvaška
Italijanska republika
Zvezna republika Nemčija
Republika Madžarska
Republika Makedonija
Republika Moldavija
Republika Poljska
Romunija
Ukrajina
Slovaška republika
Zvezna republika Jugoslavija