Republika Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija sta 9. 12. 2000
vzpostavili diplomatske odnose. Dvostranski odnosi se uspešno
razvijajo. Državi rešujeta odprta vprašanja, ki so se nakopičila v
zadnjih desetih letih, ko nista imeli diplomatskih odnosov. Podpisali
sta več sporazumov, v pripravi pa so novi sporazumi, ki bodo podlaga
za krepitev medsebojnega sodelovanja. V Državnem zboru RS je
ustanovljena Skupina prijateljstva z ZRJ, podobna skupina pa je
ustanovljena tudi v Zboru državljanov Skupščine ZRJ.
Republika Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija sta do zdaj
sklenili te sporazume:
- Sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov,
- Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju,
- Sporazum o sodelovanju v kulturi in izobraževanju,
- Sporazum o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu,
nezakoniti trgovini z mamili, psihotropnimi snovmi in predhodnimi
sestavinami, terorizmu in drugim hujšim kaznivim dejanjem,
- Sporazum o vračanju in ponovnem sprejemu oseb, ki ne izpolnjujejo
pogojev za vstop na ozemlje druge države ali bivanje na njem,
- Sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga,
- Sporazum o ukinitvi vizumov za diplomatske potne liste,
- Protokol o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve
Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Zvezne republike
Jugoslavije,
- Protokol o sodelovanju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano RS ter Ministrstvom za ekonomske odnose s tujino ZRJ,
- Protokol o izvajanju Sporazuma o vračanju in ponovnem prevzemu
oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju druge
države.
V pripravi so ti pomembnejši sporazumi:
- Sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb,
- Sporazum o prosti trgovini,
- Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
- Sporazum o rednem zračnem prometu,
- Sporazum o carinskem sodelovanju,
- Sporazum o sodelovanju na področju turizma,
- Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko
Jugoslavijo se po sklenitvi diplomatskih odnosov krepi. Slovenija je
po številu naložb največja tuja vlagateljica v ZRJ (v letu 2001 jih je
bilo 122). Dejavniki, ki olajšujejo vstop slovenskih podjetij na trg
ZRJ, so zemljepisna bližina trga, dobro poznavanje poslovnega okolja,
poznavanje jezika in kulture, številni osebni in poslovni stiki ter
dejstvo, da je na tem tveganem trgu konkurenca tujih ponudnikov še
vedno manjša kot v državah EU.
Za nadaljnje sodelovanje je bistvena sklenitev sporazumov z
gospodarskega področja. Blagovna menjava med Republiko Slovenijo in
Zvezno republiko Jugoslavijo je leta 2001 znašala 282,92 mio. USD
(indeks 153,5), od tega slovenski izvoz 235,6 mio. USD (indeks
164,3). V januarju 2002 se je izvoz RS v ZRJ povečal za 30,5 % glede
na enako obdobje v letu 2001, uvoz iz ZRJ pa za 9,9 %.
Gospodarska zbornica Slovenije je novembra 2000 v Beogradu odprla
začasno informacijsko pisarno. Januarja 2001 je bil podpisan sporazum
o sodelovanju gospodarskih zbornic obeh držav. Marca 2002 je bilo v
ZRJ uradno odprto predstavništvo GZS. V letu 2002 GZS načrtuje več
poslovnih dogodkov za krepitev sodelovanja z ZRJ, najpomembnejši je
bil obisk gospodarske delegacije v ZRJ od 10. do 13. 3. 2002.
ZRJ in RS uspešno sodelujeta tudi na drugih področjih, kot so
kmetijstvo, kultura, pravosodje, notranje zadeve, promet in druga.
Od vzpostavitve diplomatskih odnosov so bili izpeljani ti obiski na
ravni ministrov za zunanje zadeve: uradni obisk mag. Gorana
Svilanovića v Ljubljani 9. decembra 2000, uradni obisk dr. Dimitrija
Rupla v Beogradu 23. marca 2001, delovna obiska dr. Dimitrija Rupla
13. septembra 2001 v Podgorici in 17. septembra 2001 v Beogradu in
delovni obisk mag. Gorana Svilanovića 2. novembra 2001 v
Ljubljani. Dragoljub Mićunović, predsednik Zbora državljanov Zvezne
skupščine ZRJ, je Republiko Slovenijo obiskal septembra 2001. Borut
Pahor, predsednik Državnega zbora RS, je ZRJ obiskal aprila
2002. Državi imata stalne stike tudi na drugih področjih in ravneh.
Slovenija podpira vključevanje ZRJ v evroatlantske povezave in ji
je ponudila, da ji predstavi svoje izkušnje pri vključevanju. Med
najpomembnejšimi zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami ZRJ je tudi
vključitev v Svet Evrope, pri čemer jo Slovenija podpira. Državi
uspešno sodelujeta tudi v okviru regionalnih pobud (s finančno podporo
Srednjeevropske pobude v okviru PS JVE v ZRJ uspešno poteka slovenski
projekt Spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij in
podjetništva, za uresničitev katerega je Ministrstvo za gospodarstvo
RS zagotovilo 205.000 evrov, SEP pa 50.000 evrov).
Ministrstvo za gospodarstvo RS, ki izvaja programa strokovne in
razvojne gospodarske pomoči Delovnega omizja za gospodarsko obnovo in
razvoj v okviru Pakta stabilnosti za JVE, je Zvezni republiki
Jugoslaviji v letu 2002 namenilo 528.416 evrov. Program za leto 2002
je razvojno usmerjen in prednostno spodbuja prenos znanja, sestavljen
pa je iz teh treh glavnih programskih sklopov:
- pomoč pri razvoju podjetništva,
- usposabljanje državne uprave, javnih ustanov in gospodarskih subjektov,
- pomoč pri vzpostavitvi ustanov.
Mednarodni sklad za razminiranje - ITF je Zvezni republiki
Jugoslaviji ponudil pomoč. Ta je že pokazala zanimanje za
odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. V začetku novembra
2001 je bil podpisan Memorandum o sodelovanju med ZRJ in
ITF. Donatorji so v okviru ITF za ZRJ namenili 1.200.000 USD.
V jeseni 2001 je ITF končal razminiranje na območju Kosova, ki zdaj
po mednarodnih standardih velja za razminirano. To je prvi uspešno
končan projekt v JVE. Po podatkih UNMIK-a je bilo na Kosovu
odstranjenih in uničenih 25.000 protipehotnih min in 8.300 kasetnih
bomb. Protipehotne mine so na Kosovu odstranjene do mednarodno
sprejemljivih standardov, ki dovoljujejo prenos dejavnosti na lokalne
oblasti. S 15. 12. 2001 je odgovornost in delo v zvez s protipehotnimi
minami prevzel Oddelek za civilno varnost in pripravljenost Kosova. Na
Inštitutu za rehabilitacijo RS je bilo rehabilitiranih 28 žrtev min.
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|
 |
|