Republika Slovenija - Republika Makedonija

Republika Slovenija in Republika Makedonija sta se vzajemno priznali 12. 2. 1992. Diplomatski odnosi med državama so bili vzpostavljeni 17. 3. 1992. Razvili sta dobre in prijateljske odnose.

Med državama je poteka ustaljena izmenjava obiskov na visoki ravni. Lani 21. 3. 2001 je bil na delovnem obisku v Republiki Makedoniji dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve. Sestal se je z gostiteljem, makedonskim zunanjim ministrom dr. Srgjanom Kerimom, predsednikom države Borisom Trajkovskim in predsednikom koalicijske stranke Demokratične stranke Albancev Arbenom Xhaferijem.

Dr. Rupel se je 12. 4. 2001 na povabilo dr. Kerima, makedonskega ministra za zunanje zadeve, v Skopju udeležil večstranskega srečanja, namenjenega razmeram v Makedoniji in organiziranega na pobudo ameriškega državnega sekretarja Powella.

1. 3. 2002 je bil na uradnem obisku v Republiki Sloveniji Slobodan Čašule, minister za zunanje zadeve Republike Makedonije. Dr. Rupel se je 8. 3. 2002 v Skopju udeležil večstranskega sestanka vilenske skupine kandidatk za članstvo v Natu.

Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Makedonije in jo vidi kot poroka za mir in trdnost v regiji. Podpira tudi uveljavljanje Makedonije ter njeno vključevanje v mednarodne organizacije in povezave. Z makedonske strani je še posebej zaželena izmenjava izkušenj o približevanju EU.

Gospodarsko sodelovanje med državama se je okrepilo in je pomembno za obe državi. Republika Slovenija in Republika Makedonija sta že podpisali najpomembnejše sporazume z gospodarskega področja, med drugim tudi Sporazum o prosti trgovini, Sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju naložb, Pogodbo o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij in Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje.

Lani se je predvsem zaradi varnostnih in posledično slabših gospodarskih razmer v Makedoniji še naprej zmanjševala blagovna menjava (za nekaj več kot 20 %). Slovenski izvoz v Republiko Makedonijo je lani znašal 131.696 mio. USD, kar je 15,6 % manj kot leta 2000, uvoz pa samo 26.533 mio. USD, kar je kar za 44,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2000.

Stalen presežek v trgovinski menjavi z Makedonijo posredno rešujejo naložbe slovenskih podjetij. V Makedoniji je prisotnih nad 70 slovenskih podjetij, ki so ustanovila lastna podjetja oz. predstavništva v večinski lasti ali v obliki mešanih vlaganj.

Slovenske naložbe v Republiko Makedonijo kljub težavnim političnim in gospodarskim razmeram naraščajo že četrto leto zapored. O pomembnosti Makedonije za slovenske naložbe v tujini govori podatek, da je bila Makedonija po podatkih Banke Slovenije v letu 2000 na tretjem mestu po vrednosti slovenskih izhodnih naložb. Po podatkih Banke Slovenije so na dan 31. 12. 2000 skupne naložbe slovenskih podjetij v Makedonijo znašale 66,1 mio. USD.

Slovenija in Makedonija dobro sodelujeta na številnih področjih. Na podlagi Protokola o sodelovanju na področju zdravstva prihaja do pomembnih izmenjav izkušenj, usposabljanja zdravstvenega osebja in prenosa znanja. Tesno je sodelovanje med UKC Ljubljana in Bolnišnico Maribor ter Državno bolnico oz. KC Skopje (najrazličnejše specializacije v RS). Kulturno sodelovanje poteka po posebnem programu o sodelovanju v kulturi, ki se sprejema vsaka tri leta. Sodelovanje na področju izobraževanja temelji na protokolu med ministrstvoma. Sodelovanje v znanosti in tehnologiji poteka na podlagi sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 1993. Sodelovanje poteka zelo dobro predvsem v okviru dveletnih delovnih programov ter dve- in triletnih skupnih projektov. V okviru znanstvenega sodelovanja poteka izmenjava študentov na ravni podiplomskega študija, za kar makedonski raziskovalci in podiplomski študenti kažejo izjemno veliko zanimanje. Dobro je tudi sodelovanje med RS in RM na področju notranjih zadev. Stiki so vzpostavljeni med upravama, pristojnima za organizacijo in kadre, ter med upravama, pristojnima za informatiko in telekomunikacije. Kriminalistični službi obeh držav sodelujeta v okviru CNB Interpol.

Slovenija je v sodelovanju z nevladno organizacijo Slovenska filantropija in mestom Ljubljana ustanovila "Skupaj" - Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok. Z ustanovitvijo centra želi Slovenija prispevati svoj delež k psihosocialni dobrobiti in izboljšanju duševnega zdravja otrok, prizadetih zaradi oboroženih spopadov na območju JVE. V začetku decembra 2001 je v Republiki Makedoniji v Tetovu že potekal seminar Psihosocialna pomoč otrokom, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, namenjen učiteljem, socialnim delavcem in drugim, ki delajo z otroki na območju, ki so ga prizadeli oboroženi spopadi.

Ministrstvo za gospodarstvo ima za svoje programe, ki jih izvaja na območju JVE, v letu 2002 v proračunu zagotovljenih 1,5 mio. evrov, od tega je za Makedonijo predvidenih 34,4 %.

Pomoč se uresničuje v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo v obliki projektov (razvoj malih in srednjih podjetij ter podjetništva v Republiki Makedoniji, izdelava študije o koncesijah za gradnjo čistilnih naprav v Makedoniji, projekt organizacije poslovanja borze Makedonije in drugih storitev, štipendije za podiplomski in specialistični študij v RS) in strokovne pomoči (štipendije za strokovnjake iz RM v programu izobraževanja in prakse v slovenskih podjetjih, podiplomsko izpopolnjevanje v slovenskih raziskovalnih ustanovah, delovni obiski na izvedenski ravni, poletna šola v organizaciji Ekonomske fakultete). Slovenija je Makedoniji ponudila pomoč v okviru Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Sporazum o sodelovanju je bil med makedonskim Ministrstvom za obrambo in ITF podpisan 6. 9. 2001. Makedonska stran se zelo zanima za dejavnosti ITF, saj je razminiranje povezano z ustvarjanjem razmer za vračanje razseljenih ljudi. Poleg zanimanja za razminiranje obstaja tudi zanimanje za izobraževanje in opremljanje makedonskih skupin za razminiranje ter rehabilitacijo žrtev min. V Makedoniji je lansko jesen delovalo 5 skupin za razminiranje (skupaj 55 strokovnjakov za razminiranje). Prva faza razminiranja se je končala sredi decembra, druga pa naj bi se začela marca 2002. Od 17. 10. 2001 do 16. 12. 2001 je bilo očiščenega 1.728.687 m2 ozemlja, pregledanih 879 hiš in 1394 drugih poslopij, uničenih pa je bilo 153 nevarnih ubojnih sredstev.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002