Republika Slovenija - Republika Madžarska

Pred desetimi leti, 16. januarja, sta Slovenija in Madžarska vzpostavili diplomatske odnose. Od vzpostavitve diplomatskih odnosov državi povezujejo podobni cilji na dvostranski in večstranski ravni. Redno si izmenjujeta izkušnje o vključevanju v evroatlantske povezave. Najpomembnejši projekt obeh držav na mednarodnopolitičnem področju je polnopravno članstvo v EU leta 2004.

Madžarska je naša odkrita zaveznica pri vključevanju v Nato. V letu 2001 je javno podprla slovensko kandidaturo in je pripravljena pomagati pri pripravah na članstvo v Natu. V tem okviru potekajo tudi redna posvetovanja med zunanjima ministrstvoma ter ministrstvoma za obrambo.

Dvostranske odnose med Slovenijo in Madžarska ocenjujemo kot zelo dobre, saj jih ne obremenjujejo odprta vprašanja. Dobri sosedski odnosi se kažejo tudi v poglobljenem političnem dialogu, ki ga državi negujeta na vseh ravneh (7. 3. 2001 uradni obisk predsednika vlade dr. Drnovška v Budimpešti; 8. 5. 2001 uradni obisk zunanjega ministra dr. Rupla v Budimpešti; 16. 5. 2001 odprtje slovensko-madžarske železniške proge na Hodošu ob prisotnosti obeh predsednikov vlad; 1. 6. 2001 uradni obisk dr. Madla, predsednika RM, v Sloveniji; 14. 1. 2002 obisk J. Martonya, zunanjega ministra RM, v Sloveniji ob posvetu slovenske diplomacije; 28. 3. 2002 delovni obisk dr. Madla, predsednika RM, v Moravskih Toplicah ob odprtju novega mejnega prehoda Čepinci-Verica). Razvejanost dvostranskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko se kaže tudi v tem, da sta do zdaj podpisali skupno 58 meddržavnih sporazumov. Najpomembnejše teme dvostranskih odnosov so predvsem varstvo manjšin, gradnja prometnih povezav in okrepitev gospodarskega sodelovanja.

Pri gospodarskem sodelovanju obstaja med državama še veliko neizkoriščenih možnosti za medsebojno dopolnjevanje gospodarstev, ki sta na pomembni tranzitni smeri petega vseevropskega prometnega koridorja.

Blagovna menjava od leta 1992 stalno raste, vendar je kljub temu še vedno pod dejanskimi možnostmi. V izvozu Slovenije je bila Madžarska v letu 2001 s 156 mio. USD na 13. mestu (1,7 % celotnega izvoza RS), glede na uvoz pa je s 314 mio. USD (3,1 % celotnega slovenskega uvoza) zasedla 5. mesto. Primanjkljaj v blagovni menjavi je predvsem posledica večjega uvoza madžarskih kmetijskih izdelkov in živil. Po zadnjih podatkih za leto 2000 so madžarska neposredna vlaganja v Sloveniji znašla le 6,7 mio. USD, slovenska na Madžarskem pa 4,5 mio. USD. Pričakujemo, da bo novi sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki se še usklajuje, omogočil večji pretok naložb med Slovenijo in Madžarsko.

Slovenija podpira vse cestne in železniške projekte, ki bodo izboljšali prometne povezave v smeri Luka Koper-Madžarska. Prometne povezave iz Luke Koper pomenijo naravno in najkrajšo pot za madžarsko blago v čezmorski menjavi. Madžarska je s 15-odstotnim deležem v prometu Luke Koper njena druga najpomembnejša tranzitna država (prek koprskega pristanišča Madžarska izvozi in uvozi skoraj polovico blaga v okviru čezmorske menjave). Slovenija in Madžarska se zavedata, da je okrepitev gospodarskega sodelovanja tesno povezana z izboljšanjem prometnih povezav med državama. Obe si prizadevata za vzpostavitev neposredne železniške in avtocestne povezave v okviru petega vseevropskega prometnega koridorja. Železniška proga je bila odprta junija 2001 in pomeni pomemben napredek, saj je bila Madžarska do tedaj edina sosednja država, s katero Slovenija ni imela neposredne železniške povezave.

Slovenija in Madžarska zelo dobro sodelujeta tudi v kulturi, izobraževanju in znanosti, kjer so vzpostavljeni redni stiki med partnerskimi ustanovami, založbami in društvi. Podlaga za sodelovanje med državama je medvladni program sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti za obdobje 1999-2002. Na zadnjem srečanju ministrov za kulturo je bilo dogovorjeno gostovanje Slovenske filharmonije na Madžarskem in Madžarske nacionalne opere v Sloveniji v tem letu.

Slovenija in Madžarska sta že v obdobju 1995-1999 zelo dobro sodelovali pri programu čezmejnega sodelovanja v okviru programa PHARE. Dosedanje sodelovanje je temeljilo predvsem na projektnem načinu z oblikovanjem projektov na obeh straneh meje. Nov način sodelovanja po letu 2000 pa temelji na skupnem programskem dokumentu čezmejnega sodelovanja za obdobje 2000-2006, katerega cilj je skupen uravnotežen razvoj obmejnih območij. Slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska narodna skupnost v Sloveniji ter obmejne občine obeh držav si prizadevajo za povečanje možnosti pretoka oseb in boljšo povezanost z matičnima državama. 28. marca 2002 sta predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik Republike Madžarske dr. Ferenc Madl odprla nov mednarodni mejni prehod za potniški promet Čepinci-Verica. Mejni prehod bo tesneje povezal Slovence v Porabju z matično Slovenijo in bo pomembno prispeval k sodelovanju ter razvoju občin na obeh straneh meje. Z odprtjem tega mejnega prehoda se končuje desetletni projekt odpiranja mejnih prehodov med sosednjima državama.

Slovenija in Madžarska skrbita za varstvo obeh manjšin na podlagi Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga podpisali leta 1992. Sporazum formalnopravno zagotavlja takšno raven varstva obeh manjšin, ki je v skladu z vsemi standardi Evropske konvencije Sveta Evrope o varstvu manjšin in je lahko vzor reševanja vprašanja varstva manjšin na dvostranski ravni.

Med državama potekajo redna letna srečanja mešane slovensko-madžarske komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodnostne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, na katerih se sprejemajo priporočila, kako naj bi vladi urejali konkretna vprašanja o položaju manjšin.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002