Italijansko republiko uvrščamo med najpomembnejše države, s
katerimi je Slovenija razvila visoko raven medsebojnih odnosov na
vrsti področij. Dvostranski odnosi med državama so dobili novo
pozitivno podlago s sprejetjem Zakona o zaščiti slovenske manjšine v
Italiji februarja 2001. Še zlasti je razvito gospodarsko sodelovanje,
saj je Italijanska republika ena najpomembnejših slovenskih
gospodarskih partneric.
Prijateljski odnosi se kažejo v podpori Italijanske republike pri
vključevanju Republike Slovenije v EU in Nato, kar je bilo poudarjeno
na sestanku predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovška s Silviem
Berlusconijem februarja 2001 ob uradnem obisku v Rimu in junija 2001
ob vrhu EU v Göteborgu ter potrjeno ob uradnem obisku Renata Ruggiera,
zunanjega ministra Italijanske republike, septembra 2001 v Ljubljani.
Med državama poteka pospešeno gospodarsko sodelovanje. Italija je
slovenska druga največja zunanjetrgovinska partnerica. V letu 2001 je
vrednost mednarodne menjave z Italijo znašala 2950,4 mio. USD, od tega
je izvoz dosegel 1157,7 mio. USD, kar pomeni 2,7-odstotno zmanjšanje
v primerjavi z letom 2000, uvoz pa 1792,7 mio. USD in se je v
primerjavi z letom 2000 povečal za 1,8 %. Naložbe zaostajajo za
blagovno menjavo. Po vrednosti tujih neposrednih naložb se Italija
uvršča na četrto mesto, po številu pa na prvo mesto. Konec leta 2000
so italijanske neposredne naložbe znašale 152 mio. USD, kar je 5,4 %
celotnih naložb. Slovenija želi, da bi se naložbe še povečale.
Ob uradnem obisku italijanskega zunanjega ministra Renata Ruggiera
11. septembra 2001 v Ljubljani sta bila podpisana Konvencija med Vlado
RS in Vlado IR o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju
davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter
Administrativni dogovor med RS in IR o izvajanju konvencije o socialni
varnosti. 14. februarja 2001 pa je bil podpisan Sporazum o medsebojni
upravni pomoči za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje carinskih
kršitev med Vlado RS in IR.
Zasedanja mešane slovensko-italijanske komisija za gospodarsko
sodelovanje, ki obravnava vsa odprta vprašanja pri gospodarskem
sodelovanju, redno potekajo.
RS je januarja 2002 s plačilom zadnjega obroka slovenskega dolga po
Rimskem sporazumu na fiduciarni račun pri Dresdner banki v Luksemburgu
odplačala celotno odškodnino za zapuščeno imetje italijanskih optantov
in s tem izpolnila svoje obveznosti, ki jih je imela do Italije v
zvezi z vprašanjem optantskega premoženja.
Med RS in IR poteka pospešeno čezmejno sodelovanje v okviru
programov PHARE in INTERREG.
Republika Slovenija pričakuje, da bo Italijanska republika čim prej
začela celovito izvajati Zakon o zaščiti slovenske jezikovne manjšine
v Furlaniji - Julijski krajini.
Slovenija in Italija sta zainteresirani za usklajeno delovanje pri
hitrejši gradnji 5. koridorja. Strateškega pomena je tudi vse
tesnejše povezovanje med pristaniščema Koper in Trst. Pomemben korak v
tej smeri je bil narejen, ko je Luka Koper prevzela VII. kontejnerski
pomol tržaškega pristanišča. Pristanišči Koper in Trst ter Slovenske
železnice so podpisali skupni dogovor o sodelovanju.
Pomemben okvir uveljavljanja skupnih interesov postaja regionalno
sodelovanje (SEP, Kvadrilaterala, Jadransko-jonska pobuda,
Alpe-Jadran).
URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002
|