Republika Slovenija - Republika Hrvaška

Republika Slovenija (RS) in Republika Hrvaška (RH) sta od vzpostavitve diplomatskih odnosov 6. februarja 1992 do danes razvili dobre, prijateljske in vsestranske odnose, čeprav sta razpad nekdanje skupne države ter razglasitev svoje samostojnosti in suverenosti 25. junija 1991 odprla vrsto zapletenih in zahtevnih vprašanj.

Pogosta so srečevanja na najvišji ravni. Omeniti je treba obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana v Republiki Hrvaški novembra 2001.

Po podatkih SURS je bila Hrvaška v letu 2001 naš tretji najpomembnejši izvozni trg (799 mio. USD), po uvozu pa naša peta zunanjetrgovinska partnerica (403 mio. USD). V primerjavi z letom 2000 se je slovenski izvoz v RH povečal za 16,1 %, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 9,8 %. Po podatkih Banke Slovenije je največji del (45 %) slovenskih neposrednih naložb v tujini prav na Hrvaškem. 31. decembra 2000 je bilo na Hrvaškem za 357,7 mio. USD slovenskih neposrednih naložb. Hrvaška podjetja so imela 31. decembra 2000 v Sloveniji 48 mio. USD neposrednih naložb. V letu 2001 je imela Slovenija na Hrvaškem po začasnih podatkih za pribl. 40 mio. USD novih naložb.

Državi sta v desetih letih svojega obstoja rešili mnoga vprašanja. Vzpostavljeni so bili celoviti odnosi na vseh področjih medsebojnega sodelovanja, kar se kaže v podpisih 35 dvostranskih sporazumov, od katerih jih 30 velja, pripravlja pa se nekaj novih.

Med pomembnejšimi pogodbami je treba omeniti Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih odnosov, ki je začela veljati 23. februarja 2000. Z njeno uveljavitvijo je med državama urejeno eno poglavitnih vprašanj varstva lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb ene države na ozemlju druge države na enakopravni podlagi. Pogodba ureja lastnino omenjenih oseb, pridobljeno do osamosvojitve obeh držav, ki je bila neurejena do sklenitve omenjenega sporazuma.

Leta 1997 je bil podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o prosti trgovini, ki je začel veljati 1. oktobra 2001, sicer pa se je začasno uporabljal že od januarja 1998. Sporazum je okvir za gospodarsko sodelovanje ter pomembno prispeva k sprostitvi trgovine med državama.

Državi sta imeli v letu 2001 pospešen in intenziven dialog o preostalih odprtih vprašanjih, predvsem o ugotovitvi in določitvi meddržavne meje. Dialog in pogajanja so potekali na ravni predsednikov vlad, ministrov in strokovnih pogajalskih skupin obeh držav. 19. julija 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela pobudo za sklenitev pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji z osnutkom pogodbe. Istega dne je to storila tudi Vlada Republike Hrvaške. Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko je na svoji 14. izredni seji, ki je bila 25. julija 2001, obravnaval omenjeno pobudo in se z njo strinjal.

Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta 19. julija 2001 potrdili tudi osnutek meddržavne Pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Pogodba je bila podpisana 19. decembra 2001. Uveljavitev pogodbe bo dokončala večletna prizadevanja, da se v novih okoliščinah samostojne Republike Slovenije in Republike Hrvaške uredi način skupnega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti NEK, ki je bila v sedemdesetih letih zgrajena kot skupno vlaganje elektrogospodarskih podjetij obeh tedanjih republik.

Nasledstveni sporazum, ki so ga sklenile vse države naslednice po SFRJ, je bil podpisan 29. junija 2001 na Dunaju. Vprašanje prevzema jamstev za devizne hranilne vloge občanov se bo v skladu z določbami sporazuma o nasledstvu reševalo v baselski banki za mednarodne poravnave.

5. septembra 2001 je začel veljati Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, s katerim se je omogočil in uredil promet oseb med mejnima območjema, postavila sta se pravni okvir za izboljšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva ter za okrepljeno gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav na obmejnem območju. Izvajanje sporazuma poteka dobro in usklajeno. 18. marca 2002 sta državi začeli izdajati po sporazumu predvidene listine in dokumente.

Podlaga za sodelovanje v kulturi je program sodelovanja med kulturnima ministrstvoma. Kulturna izmenjava med državama je še posebej močna na glasbenem in muzejskem področju. Protokol med ministrstvoma za šolstvo omogoča sodelovanje ter nemoteno izobraževanje in šolanje dijakov ter študentov na srednješolski, dodiplomski in podiplomski ravni obeh držav. Protokol v nekaterih členih ureja konkretno obmejno sodelovanje v osnovnem in srednjem šolstvu. V visokem šolstvu državi sodelujeta v okviru Srednjeevropskega programa CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies) z izmenjavami študentov in profesorjev, ki potekajo od leta 1996 dalje. Na slovenskih univerzah študira več kot 300 hrvaških državljanov. Prav tako intenzivno je sodelovanje v znanosti. Po številu znanstvenoraziskovalnih projektov je Hrvaška prva slovenska partnerica, saj je trenutno dejavnih kar 74 skupnih projektov. Zelo razvejano je tudi sodelovanje med univerzami obeh držav - delujejo celo skupne komisije za ocenjevanje magisterijev in doktoratov.

Državi sodelujeta v cestnem, železniškem, letalskem in pomorskem prometu ter usklajujeta potek in časovno dinamiko graditve prometnih povezav, ki so predvidene z vseevropskima prometnima koridorjema št. V in X.

Ustvarjalno sodelovanje se kaže tudi v multilateralnih okvirih (OZN, Svet Evrope, OVSE in druge mednarodne organizacije ter pobude). Slovenija je pozdravila in podprla pospešeno približevanje Hrvaške evroatlantskim povezavam. S podpisom Sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi EU se Hrvaški odpira jasna evropska perspektiva.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002