Republika Slovenija - Bosna in Hercegovina

Dvostranski odnosi med državama so tradicionalno dobri. Slovenija si želi okrepiti sodelovanje na vseh področjih, posebej na gospodarskem. Med državama so bili do zdaj že večkrat izpeljani obiski na najvišji ravni. Prav tako so se poglobili stiki med ministrstvi, gospodarskimi zbornicami in posameznimi gospodarskimi subjekti.

Dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, je bil 30. 1. 2002 na uradnem obisku v BiH.

Gospodarsko sodelovanje med državama je pospešeno. V preteklih letih je bila Slovenija med vodilnimi bosansko-hercegovskimi zunanjetrgovinskimi partnerji in vlagatelji v bosansko gospodarstvo.

Slovenija in BiH sta podpisali Sporazum o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, parafiran je Sporazum o carinskem sodelovanju, od 1. 1. 2002 se med državama uporablja Sporazum o prosti trgovini, ki je bil podpisan 3. 10. 2001.

Na lanskem gospodarskem sejmu v Zenici je bila Slovenija predstavljena kot država partnerica.

V letu 2001 je slovenski izvoz v BiH v primerjavi s prejšnjim letom znašal 397.399 mio USD, kar pomeni 6-odstotno povečanje izvoza, uvoz iz BiH pa 62.413 mio USD, kar v primerjavi z letom 2000 pomeni 7,6-odstotno rast.

Neuravnoteženo trgovinsko menjavo skuša Slovenija izboljšati tudi z neposrednimi vlaganji. V BiH je ustanovljenih več kot 220 mešanih podjetij s slovenskim lastniškim deležem. S slovenskimi naložbami je bilo v BiH ustvarjenih več kot 2000 novih delovnih mest. Pri bosansko-hercegovskem lastninjenju uspešno sodelujejo tudi slovenski investicijski skladi. Neposredne naložbe slovenskih podjetij v BiH in druge naložbe v lastniške deleže so po podatkih Banke Slovenije na dan 31. 12. 2000 (presek podatkov na dan 19. 6. 2000) skupaj znašale 61,9 milijona USD. Neposredne naložbe podjetij iz BiH v Sloveniji pa so na dan 31. 12. 2000 znašale 8,7 milijona USD.

Slovenija ima z BiH sklenjen krovni Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Na področju šolstva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport organizira in financira pouk slovenščine v Sarajevu, Tuzli, Banjaluki in Zenici. Vsako leto je izraženo veliko zanimanje učencev za Poletno šolo slovenskega jezika v Sloveniji, ki jo prav tako financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Ministrstvo proučuje možnost za ponovno vzpostavitev lektorata slovenskega jezika na Univerzi v Sarajevu.

Sodelovanje v znanosti in tehnologiji poteka v obliki dveletnih skupnih projektov z različnih znanstvenoraziskovalnih področij. Letno so razpisane štipendije za podoktorsko in podiplomsko usposabljanje.

Po podatkih slovenske skupnosti živi v BiH okoli 20.000 oseb, ki se imajo za pripadnike slovenskega naroda oziroma so potomci slovenskih prednikov. Največ Slovencev živi v Sarajevu. Slovenija trenutno projektno financira 5 društev Slovencev v BIH.

Slovenija je za svoje dejavnosti v Jugovzhodni Evropi za leto 2002 predvidela 1,5 mio evrov. Za pomoč BiH je od tega predvidenih 29,8 %.

Slovenija bo v letu 2002 svojo pomoč, ki se uresničuje prek delovanja Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, usmerila predvsem na gospodarsko področje, razvoj podjetništva, usposabljanje predstavnikov državne uprave, javnih ustanov in gospodarskih subjektov ter še naprej pomagala pri gradnji ustanov.

V pomoč v okviru Pakta stabilnosti je vključen tudi Sporazum o donaciji Republike Slovenije BiH za obdobje 2001-2006 v vrednosti 3 mio DEM. Denar je namenjen razvoju kmetijstva v BiH. Federacija BiH in Republika srbska bosta letno dobivali vsaka po 150 000 evrov.

Glede na to, da je BiH minsko najbolj onesnažena država v regiji, bo po nekaterih ocenah prisotnost Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min potrebna še najmanj 10 let. V Sloveniji smo v Centru za rehabilitacijo v Ljubljani rehabilitirali 418 žrtev min iz BiH.

Slovenija je v sodelovanju z nevladno organizacijo Slovenska filantropija in mestom Ljubljano ustanovila "Skupaj" - Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok. 22. in 23. 12. 2001 je v Brčkem že potekal seminar o vlogi in možnostih učiteljev. Namen seminarja je bil usposobiti učitelje za prepoznavanje travmatiziranih otrok in otrok s psihosocialnimi težavami, pomoč tem otrokom ter spodbuditev učiteljev k delovanju na tem področju. Seminar je obiskalo 47 udeležencev, pripadnikov tako srbske kot muslimanske narodnosti.

Slovenska vojska je začela sodelovati v mednarodnih silah SFOR 1. 10. 1997 z letalsko-helikopterskim oddelkom. Sodelovanje v mednarodnih silah SFOR smo okrepili februarja 1999 z vodom vojaške policije, februarja 2000 z zdravstveno enoto in septembra 2001 z dodatnim vodom vojaške policije. Vlada RS je 14. 2. 2002 sprejela sklep o povečanju kontingenta Slovenske vojske v mednarodnih silah SFOR za eno motorizirano četo s 109 pripadniki ter pripadajočimi motornimi in bojnimi vozili. Četa bo za odhod na operacijo pripravljena 1. 5. 2002. Trenutno v mednarodnih silah v BiH sodeluje 78 pripadnikov Slovenske vojske.

URAD VLADE ZA INFORMIRANJE © 2002